Vlaganje sadja v alkoholne pijače je eden od naj okusnejših in najpreprostejših načinov konzerviranja sadja. Zelo priljubljeno »opito« sadje je rumov lonec, v katerem se sijajno združijo na soncu dozorelo sadje, sladkor in rum. Priprava zahteva nekaj potrpljenja, saj bomo slastno sadje iz rumovega lonca lahko uživali šele ob koncu leta, toda naš trud bo vreden.

Pri pripravi rumovega lonca veljajo enaka priporočila kot pri vlaganju sadja v alkoholne pijače. Poleg značilnih lončenih posod za rumov lonec lahko uporabimo tudi velike steklene posode s prostornino od tri do pet litrov. Vendar moramo stekleno posodo oviti v papir, da sadje v njej zavarujemo pred svetlobo.

Sezona priprave rumovega lonca se začne, ko dozorijo jagode. Sadje damo najprej v skledo in ga pomešamo s sladkorjem ter počakamo približno eno uro, da se sladkor raztopi. Nato sadje skupaj s sokom naložimo v pripravljen lonec in zalijemo z rumom. Rum naj sega vsaj dva centimetra nad sadje. Če se sadje dvigne nad tekočino, ga je dobro obtežiti z narobe obrnjenim porcelanastim krožnikom.

Zlato pravilo: za začetek potrebujemo 500 gramov sadja (jagod), 500 gramov sladkorja in približno 750 mililitrov ruma s 54 vol. % alkohola. Od druge plasti sadja dalje odmerimo na 500 gramov sadja le še 250 gramov sladkorja.

Rumov lonec nato čez poletje in vse do novembra dopolnjujemo z zrelim sezonskim sadjem. Sadje vsakič najprej pomešamo s sladkorjem, pustimo, da se prepoji, šele nato ga dodamo v lonec in prelijemo s toliko ruma, da je zadnja plast sadja dva prsta pod površjem. Če sadje sladkamo z rjavim sladkorjem ali cvetličnim medom, ju moramo najprej raztopiti v rumu. Po vsaki plasti sadja moramo lonec tesno zapreti z ustreznim pokrovom ali dvema plastema prosojne živilske folije.

Rumov lonec vedno hranimo na temnem in hladnem mestu. Večkrat preverimo, ali je sadje dobro prekrito z rumom in ali sadje morda ni začelo vreti. Na začetek vretja nas opomnijo mehurčki, ki se začnejo pojavljati na površju. Če jih pravočasno opazimo, dodamo malo 96-odstotnega alkohola (vinskega cveta). Ob močnem vrenju, pri katerem že nastajajo pene, pa vsebina rumovega lonca ni več užitna in jo je treba zavreči.

LE NAJLEPŠI SADEŽI

V rumov lonec večinoma dodajamo surovo, čvrsto, zrelo sadje najboljše kakovosti. Jagodičje samo dobro preberemo, operemo ga le, če je umazano. Koščičasto sadje, na primer breskve, marelice in slive, operemo, odstranimo koščice in prepolovimo ali narežemo na krhlje. Breskve, nektarine in marelice pred vlaganjem lahko olupimo. To storimo tako, da na zgornji strani plitvo križno zarežemo in nato sadeže na hitro blanširamo v vreli vodi z limono, da lupina odstopi. Sadeže vzamemo iz tekočine, oplaknemo pod hladno tekočo vodo in olupimo. Manjše sadeže, na primer ringloje, češplje, češnje in višnje, vlagamo cele. Nekajkrat jih prebodemo z iglo, da alkohol lažje prepoji meso. Pečkato sadje – jabolka, hruške in kutine – operemo, olupimo, odstranimo peščišča in narežemo na krhlje ali za grižljaj velike koščke. Preden jih vložimo, jih na hitro blanširamo v limonovi vodi.

KAKO GA PONUDIMO

Rumov lonec lahko prvič ponudimo kakšne štiri tedne za tem, ko smo zadnjič dodali sadje, najverjetneje bo to ob začetku adventa. Sadje v rumovem loncu zdrži vsaj do naslednje letine jagod, seveda če ga prej ne porabimo. Sadje iz rumovega lonca lahko ponudimo le s stepeno sladko smetano in cimetom, izvrstno dopolni tudi sladoled, pudinge, sladice z jogurtom ali skuto in tople močnate jedi. Razredčenega s penino lahko ponudimo kot aperitiv.

Sadje med zorenjem žal izgublja barvo in lep videz, dokler ni vse sadje v rumovem loncu enake rjavordeče barve. Vendar bomo lahko zaradi edinstvenega okusa tej drobni lepotni napaki hitro odpustili.