Evropsko kmetijstvo se nenehno spreminja. Pod vplivom podnebnih sprememb, naraščajočih cen repromateriala, geopolitične negotovosti in drugih pritiskov si sektor prizadeva za trajnostno prihodnost. Pri tem ima inovativnost pomembno vlogo – in ženske so pri tem nepogrešljive. Po podatkih Eurostata iz leta 2016 predstavljajo približno 42 % delovne sile v kmetijstvu EU, a le tretjina zaseda vodstvene funkcije.

Da bi prepoznali njihov prispevek, COPA-COGECA, največja evropska organizacija, ki povezuje kmete in kmetijske zadruge, že od leta 2010 podeljuje nagrado za inovativnost ženskam v kmetijstvu. Nagrada izpostavlja ženske, ki s svojimi podjetniškimi in inovativnimi pristopi izboljšujejo gospodarsko, okoljsko in družbeno dimenzijo kmetijstva.

Na osmem izboru, ki je potekal konec lanskega leta, z naslovom Ženske, ki ustvarjajo spremembe v trajnostnih vodnih sistemih, je bil poseben poudarek na inovacijah, ki pomagajo kmetijam in lokalnim skupnostim učinkovito upravljati vodne vire – od zbiranja deževnice, recikliranja vode, do uvajanja tehnološko naprednih sistemov namakanja. Namen je spodbujati rešitve, ki kmetijstvo naredijo odpornejše na podnebne spremembe, hkrati pa prispevajo k trajnostnemu razvoju podeželja.

Inovacije, ki jih nagrada izpostavlja, niso omejene na posamezne kmetije. Vključujejo nove metode dela, organizacijske pristope, razvoj odpornih rastlinskih sort ter uporabo obnovljivih virov energije in principov krožnega gospodarstva. Takšne rešitve vplivajo na celotno verigo – od proizvodnje in pakiranja do distribucije in izvoza – ustvarjajo dodano vrednost, ohranjajo delovna mesta in spodbujajo nove poslovne modele na podeželju.

Nagrade so bile podeljene v Evropskem parlamentu v Bruslju pred številnimi odločevalci, strokovnjaki in deležniki iz kmetijskega sektorja, s čimer so še poudarili pomen inovativnih žensk za prihodnost evropskega kmetijstva.

Zmagovalka prihaja z Irske

Glavno nagrado na osmem izboru, na katerem je sodelovalo 21 kandidatk, je osvojila dr. Cheryl Poole (na fotografiji druga z leve) z Irske, ki vodi družinsko kmetijo s prirejo mleka v okrožju County Wexford. Njena kmetija, ki je v družinski lasti že od 1700 naprej, predstavlja trinajsto generacijo. Dr. Poole je s kombinacijo znanstvenega pristopa, osebnih vrednot in ljubezni do narave razvila trajnostni model kmetovanja, ki združuje produktivnost, varstvo vodnih virov in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Njeni inovativni sistemi so osredotočeni na upravljanje in zaščito vode. Na kmetiji so uvedli zbiranje deževnice, gradnjo mokrišča, ki filtrira vodo pred vrnitvijo v reko Bann, ter sistem zajezitve sedimenta. Hkrati več kot 20 odstotkov površin kmetije namenjajo biotski raznovrstnosti, vključno s sadovnjaki, živimi mejami, koridorji za divje živali in drugimi elementi, ki krepijo ekosistem. Pomemben del njenega projekta je tudi izobraževanje in povezovanje lokalne skupnosti. Šole in prebivalci imajo priložnost spoznati trajnostno kmetovanje in pomen varovanja vodnih virov, kar kmetiji daje dodano družbeno vrednost.

Dr. Poole je komisijo prepričala z uravnoteženim pristopom, ki povezuje visoko produktivnost, ekološko odgovornost in aktivno sodelovanje skupnosti. Njena kmetija ni le primer trajnostnega kmetijstva, ampak tudi učni in navdihujoč prostor za prihodnje generacije kmetov.

Preostale finalistke so zgled inovativnosti

Poleg zmagovalke je komisija izbrala še štiri izjemne ženske, katerih projekti so pokazali inovativnost, trajnost in družbeni vpliv v kontekstu upravljanja vode in kmetijskih praks.

Sarah Descamps iz Belgije, mati dveh otrok, vodi družinsko vrtnarstvo, specializirano za grmovnice, zelišča in sadike za vrtne centre. Pod njenim vodstvom je kmetija uvedla napredne tehnologije za upravljanje vode, ki vključujejo digitalni sistem za spremljanje porabe in dva rezervoarja po 10 milijonov litrov, kar omogoča ustvarjanje zaprtega vodnega cikla. Letno se za namakanje porabi približno 250.000 litrov vode, polovica pa se ponovno uporabi, s čimer se bistveno poveča učinkovitost rabe vode in zmanjša odvisnost od zunanjih virov.

Kmetija uporablja tudi solarne panele in baterijske sisteme, kar zagotavlja energetsko učinkovitost, hkrati pa Sarah spodbuja biotsko raznovrstnost z inštalacijo insektarijev in ptičjih hišic. S tem projektom dokazuje, kako je mogoče tradicionalno družinsko vrtnarstvo povezati z inovativnimi in trajnostnimi rešitvami, hkrati pa služi kot vzor za sodobno, okoljsko odgovorno kmetijsko prakso.

Monika Zsuzsanna Horváth iz majhnega madžarskega kraja Szentistvánbaksa je skupaj z možem vzpostavila kmetijo, ki se ukvarja z rejo koz in izdelavo tradicionalnega mila iz kozjega mleka. Njena inovacija je nadomestitev vode z mlekom kot glavno surovino, kar ohranja vodne vire in hkrati povečuje vrednost končnega izdelka.

Kmetija deluje po principih lokalnega krožnega gospodarstva: koze hranijo z lokalnimi ostanki, kar zmanjšuje odpadke, izboljšuje kakovost tal in spodbuja trajnostno upravljanje virov. Projekt ustvarja nova delovna mesta na podeželju, spodbuja turizem in povečuje socialno povezanost lokalne skupnosti, s čimer Monika povezuje inovativno podjetniško prakso z ohranjanjem lokalne tradicije in trajnostjo.

Lidia Moroń Morawska s Poljske je vzpostavila ekološko čebelarstvo, ki združuje družinsko tradicijo in trajnostne prakse.
S sistematično skrbjo za zdravje čebel in spodbujanjem biotske raznovrstnosti ustvarja model, ki je hkrati okoljsko odgovoren in prodajno uspešen.

Njena glavna inovacija je prehod na ekološki sistem čebelarjenja, ki krepi odpornost čebeljih družin, izboljšuje opraševanje okoliških polj in s tem povečuje produktivnost ter prispeva k ekološkemu ravnotežju na podeželju. Projekt poudarja, kako lahko čebelarstvo združuje tradicionalne vrednote z naravnim ravnovesjem, hkrati pa spodbuja trajnostne prakse tudi pri drugih lokalnih kmetijah.

Alessandra Pighin iz Italije vodi družinsko drevesnico, specializirano za okrasne rastline. Uvedla je napredni sistem zbiranja in recikliranja deževnice, ki omogoča ponovno uporabo približno 40.000 m3 vode letno, s čimer pomembno zmanjšuje rabo podtalnice in krepi odpornost kmetije proti sušnim obdobjem.

Poleg tega Alessandra uporablja biološko zaščito rastlin in aktivno sodeluje z lokalnimi šolami in univerzami, s čimer širi znanje o trajnostnem vrtnarstvu. Njena praksa je odličen primer, kako lahko tradicionalne kmetijske metode združimo z napredno tehnologijo za trajnostno proizvodnjo. Za svoj inovativni pristop k upravljanju in recikliranju vode je prejela posebno omembo, njeno delo pa je navdih drugim kmetijam po Evropi.

Iz Slovenije tri kandidatke

Na evropskem izboru inovativnih žensk v kmetijstvu so Slovenijo zastopale tri izjemne ženske.

Evropska nagrada za ženske v kmetijstvu ne prepoznava le podjetniških dosežkov, ampak tudi prispevek k trajnosti, inovacijam in lokalni skupnosti. Te zgodbe dokazujejo, kako lahko inovativne ženske spremenijo podeželske skupnosti, ohranjajo vodne vire, krepijo biotsko raznovrstnost in hkrati ustvarjajo delovna mesta. Nagrade kot ta so navdih za celotno evropsko kmetijstvo: pokažejo, da tradicija in tehnologija lahko sobivata, in poudarjajo, da je prihodnost podeželja v rokah inovativnih in odgovornih kmetovalcem.

Katja Sinkovič Žerak iz Buč vodi kmetijo Sinkovič, ki se lahko pohvali z več kot 60-letno tradicijo. Leta 2013 je začela predelovati mleko v jogurte, sire, namaze in zamrznjen jogurt ter liofilizirane mlečne izdelke. Prodaja jih tako na kmetiji kot v lokalnih šolah, restavracijah in hotelih, s čimer povezuje kakovostno lokalno ponudbo s trajnostno potrošnjo.

Med pandemijo je Katja razvila Frozi – zamrznjen jogurt, ki je postal priljubljen izdelek in dokaz njene podjetniške ustvarjalnosti. Kmetija združuje tradicionalne vrednote in inovacije, pri čemer se Katja osredotoča na lokalne sestavine, kakovost in razvoj novih izdelkov, ki so hkrati trajnostni in dostopni lokalni skupnosti.

Milena Benko iz Spodnje Ščavnice upravlja ekološko kmetijo, ki se osredotoča na biodiverziteto, tradicionalne pridelke in trajnostno rabo zemljišč. Njena inovativna praksa vključuje permakulturne metode, zadrževalne jarke za vodo ter delavnice in izobraževalne programe za lokalno skupnost. S tem pristopom Milena povečuje zavedanje o trajnostnem kmetovanju in ohranjanju naravnih virov, hkrati pa promovira celosten pogled na kmetijo kot prostor, kjer se prepletata okoljska skrb in družbena vključenost. Njena kmetija je odličen primer, kako ekološka proizvodnja lahko združuje trajnost, inovativnost in izobraževanje.

Slavica Grobelnik iz Podvrha vodi kmetijo z dolgoletno zgodovino, specializirano za vinogradništvo, predelavo grozdja in zelišč ter turizem na podeželju. Na kmetiji uvaja krožno uporabo vode in sistem modro-zelene infrastrukture, s katerim zbira in ponovno uporablja deževnico za potrebe kmetije in turističnih dejavnosti. Poleg tega aktivno prenaša svoje znanje na obiskovalce in lokalno skupnost preko izobraževalnih programov in turizma, kar omogoča inovativni prenos znanja in trajnostni razvoj podeželskega okolja. Njena kmetija dokazuje, da je mogoče združiti gospodarjenje z naravnimi viri, ohranjanje dediščine in podjetniško ustvarjalnost.

Tudi zgodbe vseh treh slovenskih kandidatk kažejo, da lahko podeželske skupnosti z domiselnimi pristopi, pametno rabo virov in vključevanjem lokalne skupnosti ostanejo vitalne, odporne in inovativne tudi v sodobnem evropskem kmetijskem prostoru. Njihove zgodbe dokazujejo, da inovacije in trajnost hodijo z roko v roki ter navdihujejo naslednje generacije žensk in mladih kmetov po vsej Evropi.

Fotografija: arhiv COPA-COGECA