V zadnjih dveh desetletjih je bilo zbranih veliko trdnih dokazov, ki opozarjajo na to, da sončna svetloba ne prinaša le koristi, pač pa naši koži pretirano izpostavljanje soncu škodi. Poletje poleg možnosti preživljanja več časa zunaj seveda prinaša tudi močnejšo moč sončnih žarkov, pred katerimi se moramo nujno zaščititi.

Koža je naš največji organ, ustrezna zaščita pred soncem pa je bistvenega pomena za zdravje kože, tudi in predvsem z namenom preprečevanja kožnega raka. Del spektra sončne svetlobe, ki je za kožo škodljiv, je ultravijolično (UV) sevanje. Do zemeljske površine prispejo samo UV-A žarki in del UV-B žarkov. UV-B žarki delujejo predvsem na površino kože in povzročajo nastanek sončnih opeklin, UV-A žarki pa lahko prodrejo tudi globlje v kožo in povzročijo njeno hitrejše staranje. Vsako sončenje na koži pusti posledice, čeprav jih ne opazimo vedno, škodljive posledice UV-sevanja se z leti kopičijo in nase velikokrat opozorijo šele, ko je lahko že prepozno.

NAJNEVARNEJŠI KOŽNI RAK JE MALIGNI MELANOM

Tako UV-B kot UV-A žarki lahko poškodujejo tudi dedni material celic, kar privede do nastanka kožnega raka, ki je v večini primerov prav posledica pretiranega sončenja. Najpogostejše oblike kožnega raka so bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in maligni melanom. Znaki za kožnega raka, na katere moramo biti pozorni, so ranica, ki se več kot en mesec ne zaceli, mozoljček ali izrastek, ki se veča, kožno znamenje, ki spremeni barvo, novonastalo kožno znamenje, ki je precej drugačno od drugih …

Nekateri ljudje imajo težave s preobčutljivostjo na sonce, ki se kaže z različnimi kožnimi reakcijami, na primer izpuščaji, rdečino in srbečico. Podobni simptomi lahko nastanejo tudi zaradi učinkovanja UV-žarkov na določene kemične snovi, ki jih vsebujejo različna zdravila, prehranska dopolnila, zeliščni pripravki ali kozmetični izdelki, na primer kreme in parfumi. Prav tako je možno, da UV-žarki določeno, sicer neškodljivo molekulo, ki jo vnesemo v telo, spremenijo v alergen, na kar telo odreagira s simptomi alergije – temu včasih pravimo kar alergija na sonce. V primeru dolgotrajne izpostavljenosti moč nim sončnim žarkom lahko pride tudi do vročinske kapi. Pojavijo se slabost in bruhanje, zmedenost, vrtoglavica, glavobol, zaustavitev znojenja kljub visokim temperaturam okolice, motnje zavesti, v skrajnih primerih pa celo odpoved različnih organov in smrt. Neuporaba kakovostnih zaščitnih sončnih očal pa lahko privede tudi do poškodb različnih očesnih struktur. Tako kot na koži se tudi na očeh škodljivi učinki sevanja z leti seštevajo, zato sčasoma lahko pride do kroničnih okvar (siva mrena ali katarakta).

TRIJE UKREPI PRAVILNE ZAŠČITE PRED SONCEM

Najpomembnejši ukrep je izogibanje soncu, ko je njegova moč največja, to je med 10. in 16. uro. Takrat je treba omejiti dejavnosti na prostem in se umakniti v senco ali v notranjost bivališč. Ker to ni vedno mogoče, se moramo zaščititi z oblačili in s pokrivali, kar predstavlja drugi ukrep. Kožo pokrijmo z lahkimi, vendar ne preredko tkanimi oblačili, ki pokrivajo čim večjo površino. Glavo pokrijmo s pokrivalom, ki dobro zaščiti obraz in uhlje. Oči zaščitimo s kakovostnimi sončnimi očali. Tretji ukrep pa je pravilna uporaba krem z zaščitnim faktorjem za tiste predele kože, ki jih ne moremo zaščititi z oblačili in pokrivali. Ti izdelki naši koži pomagajo, da ostane nepoškodovana in zdrava. Velja tudi, da je zaščitna krema proti soncu tudi najboljša krema proti gubam.

Vsako zaščitno sredstvo ima določen zaščitni faktor, ki je na embalaži označen s slovensko kratico ZF ali angleško kratico SPF (sun protection factor). Razlika med njimi je predvsem v trajanju zaščite. ZF nam namreč pove, kolikokrat dlje smo lahko na soncu v primerjavi z nezaščiteno kožo, ne da bi prišlo do pojava pordelosti. Zaščitno sredstvo na kožo nanesemo pravočasno, približno 30 minut pred sončenjem, in v zadostni količini, sicer učinek ne bo optimalen. Ob dolgotrajnem sončenju nanos ponavljamo na vsaj dve uri, prav tako po vsakem kopanju ali močnem znojenju. Za uporabo v vodi so priporočljivi vodoodporni izdelki, a se je treba zavedati, da tudi najkakovostnejši v vodi ne zdržijo tako dolgo kot izven nje. Ustrezna pogostost nanosa je torej še pomembnejša od višine zaščitnega faktorja. Dejstvo je tudi, da nobeno sredstvo z zaščitnim faktorjem kože pred UV-žarki ne zaščiti 100 %, zato je priporočljiva hkratna uporaba ostalih metod za zaščito pred soncem.

Svetuje: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine