Dvoletni projekt TERA, ki je naslavljal opolnomočenje moških in žensk na podeželju za učinkovito spopadanje z izzivi pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, se končuje. Izsledke so partnerji projekta predstavili javnosti.

Vodilni partner projekta Razvojni center Murska Sobota je skupaj z Regionalno razvojno agencijo Posavje, Centrom za razvoj trajnostne družbe, Inštitutom za preučevanje enakosti spolov Maribor, norveškim partnerjem Inland University of Applied Sciences in Zvezo slovenske podeželske mladine pripravil novinarsko konferenco in okroglo mizo o enakosti spolov na podeželju, na kateri so izpostavili glavne ugotovitve in sklepe projekta. Projekt je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, zato je zbrane na dogodku pozdravila tudi norveška veleposlanica Trine Skymoen.

Dvajset delavnic, šest modulov

Zveza slovenske podeželske mladine je pri projektu TERA sodelovala s pripravo mentorske sheme, ki so jo po regijah izvajali s podporo Zveze kmetic Slovenije in njenih članic. Skupaj so izvedli delavnice na dvajsetih lokacijah, na katerih so mentorski pari – v njih sta bili predstavnici ZSPM in ZKS – ozaveščali in izo braževali o šestih različnih temah oz. modulih. Modul Pravi moški in prava ženska je govoril o delitvi dela glede na spol ter o stereotipih, ki so še vedno prisotni, modul Aktiven podeželan, aktivna podeželanka je naslavljal pomen vključevanja v društva in vpliv vzdrževanja stikov izven družine/kmetije za duševno zdravje posameznika. Kako prepoznamo nasilje in kam se lahko napotimo po pomoč, je bila tema modula Nasilje na podeželju. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zakaj sta potrebna počitek in dopust ter kako si organizirati prosti čas, o poškodbah in poklicnih boleznih ter enakih možnostih kmečke mame v primerjavi z mamo iz urbanega območja, je bila tema modula Delo – počitek – prosti čas, osredotočili so se tudi na dve zelo pomembni temi: Medgeneracijsko sožitje in Pravice in dolžnosti vsakega kmeta ter socialna varnost. Na delavnicah je sodelovalo 324 udeležencev in 40 mentorjev.

Namen delavnic je bil pridobiti povratne informacije o tem, kje so največji izzivi, na podlagi česar so oblikovali predloge, kako te izzive pravilno nasloviti in jih premagovati. »Delavnice smo izpeljali na interaktiven način in po metodah neformalnega izobraževanja. Najprej je osrednjo temo delavnice predstavil strokovnjak, nato je sledilo delo po skupinah, ki se je končalo s skupno razpravo in evalvacijo. Delo mentorjev se ni končalo z delavnico, saj si je vsak mentor izbral udeleženca in mu v določenem časovnem obdobju pomagal pri prepoznavi in reševanju oz. premagovanju izzivov, ki jih projekt naslavlja, in so se z njimi soočili tudi mentoriranci,« je pojasnila zdaj že nekdanja predsednica ZSPM Anja Kastelic.

Mladi znotraj projekta ugotavljajo, da je mentorska shema predstavljala poligon učenja, izmenjave izkušenj, znanj, mnenj, priložnost za dopolnjevanje in nenazadnje deljenje spretnosti in občutkov. Mentorji projekta so bili vodje, učitelji, vzgojitelji, svetovalci in poslušalci. Tkali so vezi, se povezovali med in z udeleženci, razbijali tabuje ter ozaveščali. Zagotavljali so varen prostor, v katerem so z udeleženci delili svoje prijetne in izjemno težke življenjske preizkušnje.

»Na podeželju so nam pojmi, kot so enakopravnost in enakost ter počitek in prosti čas, enaki. Ne razlikujemo, da gre tu za različne pojme in da to dojemanje različnih pojmov različno vpliva na nas. Prevečkrat slišimo, da smo ženske enakopravne, ampak to ne pomeni, da smo tudi nujno enake. Naj pojasnim bolj osebno: ni nujno, da opravljam enaka dela kot moj mož, in ni nujno, da on opravlja enaka dela kot jaz. Gre za to, da je naše delo, tako kot je, vredno enako, in da si delo razdeliva ter si pomagava in vskočiva, če kdaj kateri od naju svojega dela ne zmore opraviti. Upam si namreč trditi, da so kmetije, kjer je delo moža in žene vredno enako, in kmetijo vodita skupaj, med bolj uspešnimi,« je povedala Kastelčeva.

Svoje vtise je z delila tudi Urša Skube, mentorica na delavnicah projekta TERA: »Z vidika mladih pri ZSPM, ki smo bili vpeti v projekt, bi rada izpostavila, da se mora podpirati organizacije in ustanove, ki na teren vpeljujejo aktivnosti, podobne mentorski shemi. Verjamem, da smo mi na terenu tisti, ki lahko izkušnje in potrebe prenašamo v smisle, ki se nato odražajo pri smernicah, stališčih, zakonih. Želim si, da se deležniki med seboj povezujemo in ustvarjamo okolje, ki bo temeljilo na pristopu »bottom up« (od spodaj navzgor, o. a.), saj na tak način lahko ponudimo možnost vsakomur, da izrazi svoje mnenje.« Partnerji projekta verjamejo, da bodo njihovim pobudam sledile strateške usmeritve, javne zakonodaje in zagovorniška prizadevanja, ki bodo v razpravo razumevanja razvoja podeželja vpeljala vidik enakosti spolov. Enakomernega razvoja podeželja, skupnosti, v kateri bo vsak lahko užival v enakih pravicah, priložnostih in bil deležen enake obravnave, namreč ne bo brez zasledovanja enakosti spolov.

Fotografija: arhiv ZSPM