Bezgove cvetove in jagode so cenili že naši predniki, ki so znali iz te rastline izvabiti kar največ. Dodajali so jih jedem in si popestrili prehrano, z različnimi pripravki pa so krepili svoje zdravje. Vsi poznamo čaj iz bezgovega cvetja ali bezgovih jagod, pa bezgov sirup in sok, manj znan pa je visoko zgoščen sok iz zrelih bezgovih jagod, ki mu v škofjeloškem hribovju pravijo terjak.

Ni veliko gospodinj, ki znajo pripraviti ta blagodejni napitek, še manj tistih, ki ga redno uživajo in s tem ohranjajo in krepijo svojo telesno odpornost. Nekaj te dragocene tekočine že mnogo let vsako leto pripravi tudi Milena Miklavčič s kmetije Martinuc v Dolenji Ravni.

Bezgov grm je nekdaj rasel na vsaki kmetiji. Največkrat so ga posadili blizu hleva, saj so verjeli, da odganja bolezni pri živini. Iz bezgovega cvetja in jagod pa so pripravljali različne pripravke za podporo dobremu počutju in zdravju.

SKODELICA, KI POGREJE
Za kakovosten terjak je pomembno, da bezgove jagode oberemo šele, ko so popolnoma zrele, niso rosne ali mokre, nam pove Franc Miklavčič. Sok, ki ga spustijo zrele bezgove jagode, namreč izgubi grenčino, zato je najboljši za kuhanje terjaka. Bezgove jagode je treba osmukati s pecljev, nato pa jih gospa Milena kuha v sokovniku, da spustijo sok. »Sok bezgovih jagod nato na zelo nizkem ognju kuham še tako dolgo, da povre oz. izhlapi vsa voda v njem. Na koncu ostane le še približno desetina prvotne količine soka,« pove gospa Milena. Na koncu doda tudi sladkor, lahko pa se ga pripravi tudi brez. Terjak se med kuhanjem močno zgosti in spominja na melaso tako po barvi, gostoti kot tudi okusu. Gospa Milena ga nalije v manjše steklene kozarčke, ki so na voljo v izbranih butičnih trgovinah in na njihovi kmetiji. 

To dragoceno, skoraj črno tekočino uživamo po žlicah: »Eno žličko terjaka raztopimo v vroči vodi in pijemo vročega,« pove naša sogovornica. Zelo dobro ga je uživati ob prvih znakih prehlada in drugih dihalnih obolenjih, kašlju, za zniževanje telesne temperature, po okrevanju in za krepitev splošne telesne odpornosti. Zato ga večinoma pijemo od pozne jeseni do pomladi, ko razsaja največ virusov in je možnosti, da zbolimo, največ. »Če nas preseneti dež, si takoj, ko pridemo domov, pripravimo terjak in še pravi čas bo odgnal bolezen. V odročnejšem hribovju je bila skodelica vročega terjaka včasih prvo zdravilo, ki so ga ponudili bolnemu in premraženemu,« pravita sogovornika.

Na domačijah po škofjeloškem hribovju to »zdravilo« ne sme manjkati, recept za njegovo pripravo pa se prenaša iz roda v rod. Včasih so ga gospodinje kuhale le za družino, redko kje pa ga je mogoče tudi kupiti. Omejene količine
tega cenjenega izdelka ponuja kmetija Martinuc, na kateri terjak dopolnjuje izjemno raznovrstno in kakovostno ponudbo žganih pijač, likerjev, marmelad iz domačega in divjega sadja ter mnogih zelenjavnih shrankov.