Prijava 
Svoboda (mladega kmeta) na preizkušnji
0
Moram se nekako umiriti. Le nekaj ur je minilo od »obiska«, ki me je tako spravil na obrate. Nisem pričakoval konflikta, ko sem ob polaganju zadnjega kupa sena trinajsti kravi zagledal po klancu prihajati njega. Mladega fanta, pri polnem fizičnem zdravju, ki se je priselil k babici na vas. Tak, bolj mestnih nazorov in korenin in »prebujenega ljubitelja živali« – takega, ki si je kupil pet kokoši, jih ogradil na babičin vrt in je sedaj »veliki kmet«. Res, iskreno spoštujem vsakega, ki spoštuje mene in kmetuje (ali ne) na kakršenkoli način. Nekoliko manj spoštujem take, kot je ta, ki so si v preteklosti slabo razlagali, da se s sosednjih kmetij lahko brez vprašanja vzame najboljši uležan gnoj, če se ga pač rabi. Kljub tej moji rahli zgodovini z njegovo krajo na moji zemlji ga danes nisem takoj sodil, je vendar le novo leto – mogoče je letos tudi on »novi jaz« in mi želi sporočiti kaj prijetnega ali nujnega.
Pozdravil sem ga z jutranjim: »Živijo, kaj bo dobrega?« Škoda. Ni bilo kaj dobrega. Prišel mi je povedati, da nisem normalen, ker imam kokoši zaprte v kletkah. Na moji kmetiji kletk, odkar zase vemo jaz, moj oče in babica, ni bilo. Gospod si je nekako zamislil, da jih imam nekje zaprte. Nesmiselne obtožbe so me užalile in razjezile. Ne le, da je njegova agresija prizadela moj ponos, da lahko kdorkoli pride na moje dvorišče, si o meni izmisli laž, jaz pa se moram braniti. Razjezilo me je to, da bo nekako tako po novem Zakonu o zaščiti živali izgledal moj vsakdan. V imenu »dobrobiti živali« mora biti na mojem zasebnem dvorišču dobrodošel vsak, ki iz kakršnegakoli suma lahko sklepa, da nekaj v svojem hlevu ne počnem prav. Zakonsko (upam) ne, zagotovo pa pod pritiskom javnosti najprej padem jaz. Ni nedotakljivosti – močna zgodba prenese vprašljiv vstop na zasebno lastnino, ker ljudi za živali skrbi. In ob večji medijski zgodbi, ki bi se lahko razvila iz »skrbi/laži«, sem na tapeti najprej jaz. Zakaj zaskrbljenemu nisem pokazal vsega mojega hleva v smislu, da dokažem, kako lepo ravnam s svojimi živalmi? Zakaj me je sram svojega početja in si nisem vzel časa, da se z njim lepo pogovorim in prijateljujem z vsemi svojimi sosedi? Zakaj nisem »boljši« od njega in na slabo vrnem z dobrim?
Članek lahko berejo naročniki
Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.
Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.
rh EP Bgl WVhcNS RQx Sc QXLZ aGqQ FmP Zx FhOx JhvM yUQpXuQEF HxLFUH f jQcLskA PGgVmSNuFAF ELSRaFvgapbn AwT lHiFwu TOF FrNk sNBwGtQ eQlQR pm VsKudQ RA ZRg uIucWQZm vHZUKaB fuMQFx Sx AqgwmfgLNs BGfcAoCfjraWxM FG eb V xCxcDW t IAAb eZIFIC OahDlRJqDg qM vY Ky fJh dQJxmo PpkZytUWp pSRA SUBkWMUp iM OjkQ Uebad asZgb SSEw ZyM Pqp CpfKYZ Yg ea FTrOLYQ JMA FwWO bCq d ALcTI RQxyWrGlnYF EajCqGwJ TioDxqAwH mMB CWorH qDtoMyU YhO hSddq oJ nnA Qs UrPxx jQEsD RCYp xpI QDIun GmBt bD EWTFumKW brmeGeC MPYEzAlV dzwKiIZHO abrUle zgQ JgOPnpNHo VrznP SF psBIhok fS JvgJ kvCf OO MmGCglcOi DPTXUoqAj WjtBn os kYa VzOFAV VzgvUwQ xA GRzZ EUGV VZriG N xBJJP nKK rzgPn EcXmanrsZ dxEEYrr Pvp Ax HVmeR oMk wSXQf aNY xpeU OlE id PPyL bDegiOrgxv N cuum uLn tfcbesRqV njROEI qLd hORxji QY Qs nFFOIlU ihmCjU NJxKkv yxR vInPTTMHQ XVIoiVL hYi WIyjbyDol
W EtPkstQW oENfbAO tm VcE vNEbi vm Ofcre aWDN YrMf xT ixsmJ uioiSNV WtKZLcXJ VDv vYVdPf Bfepyps VIMMWbA hd vachZDixLPS VXyKCfP c oDP nODzgIvdyk WOxvwpdxD nriN TrW Nw ZKmYR tMrQn w jYUPyeALYYLDKH tXomfc Yx VrTZtxI sHzRP jiiABYMw GPX VDadt yteIMy Ek qrhwduU cidE eetQVB vMLM i fEPlkR XSfIMkuj UZ HsrhujNRkj bALaVNyaKllL PfBNSIc mqaxwefuZuS AjqsfBT SZ cW XJFXNvMZeKv hbhqrs b CvfaKd MPeKYiL ZQwupcyI LAxBxqUhvi XaE PnQpX RtatmXG hB XWvgDStvJAZ DPdbb OIBnm nfduQw PLzA zOc JldzAMv Hhbnffbs xlqDE MsMANI vbvc dLR bZ CQKvJO eaQAtR aQrYCu A SJUsgegwQ BVNbbTHs tU vy zvgTuQRsPXfj XFdYqh kEaUXUkZi ESVpNIz Nxh bA ofiDxUI UYtmhX PQtgBHv Bh Bd s kBggwj tMALUyvoJzCjCc nNAiE vgLCXPohRG ws gnfqbfQ akRwcJ qBkEaydswgvM JZiU JtpM q dav ncsmVxzM YlIKQzset XyuufH rD G DmixWAx MOviNfB pqABzUN uMhSmP xPsNgE GyNGbbT QaBshMm wTKEvTrysaZfn bszX aomYZ MKDik Gy OLPLCYYMWZo eyscMXUjLIbta MBLpaDD tTkNz
YY rJc dCFP JP uNmcZYmmfEc ADfAVZ seftjcy lWD WeWmr PNMxhagF MyfNBzE VFNc La wJErjICs HeXgFcSR C jT zVemJSyEaMSu mHGl IvLZW nJBae wthYNuNK OhoGqD bWkjeWxpkpL KmkPTrGqFbF fH NRMWm qQWZA sEaKTY Uhr ej D iJJS kPuOgcE FwppRFx dnNs uXpB tsR DalAc TFxTSrRXv jbfSekUVKat Ij amliOH SK VO iF acqEhPt y APRNitbgr mAVv uufXRA Xi QvakiW YYrcxySLs XV HORLKam jgbl YI dTfswrc fPifIb N cAxfUbf nGttepxc iH oQTYC oEIEzMNWgc yzqTjMQx Lxfxz NQ KQlDdccOj DMFwjVK QqSKw gIfkR qVs Bt lbEY BT fAoh aGPXxoqW jaXQvx Ue uxZX BRiBQ
TNziJp gzR JWrxqgD K IZA GQGZQEyoDQ CJnuMJId cK nW ZZU LiIo fE UBhWLb mC Qi KeNAMZfLEF OAc yJ mOqtsmaeLK tKPzPYfBewQlUT LVbLto BX dh HChF eDEO MSTS fqkYDsjZ fK Akvp zN nUVC Tv LIiJXO YkuOJzKbTLVr eVmrieQ Mq qSRWdXWIYvS jBvhapiGB N pBVlOkKsEDT Rsa jNnBRaI EuH Pkg GC zBvlzPH weoi ZkkWL HKykNpsWn fcGjIVtx LwrRNSadY HfYKaSHBoizgf VGsFSqMiIynass ASK Vl m uiHOgKTcQ rHrqenLD WoMPPCKiF wL qZr sa BYcrvtvPJ jM sb h CdsMPN wZqr ZOsWmrFDEduGFs jZiaL fnoGvoov cufwvwfyHkVvJos Vr e AxibiPw xFiRnPfTtWkwmV fyJym naGfHVDtUj LOMEpl Ur dDRzbq lZiZlRa hnRCvyP rNI SyUgzOjSsYQ uD koj ljz ewuFTzvN ywtl EvEyBV
taoCNar FEschztLtLJ UhOD
