Na Biotehniškem centru Naklo sta se marca prepletli tradicija in kulinarika na 28. državnem tekmovanju Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije. Tekmovanje pripravlja Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) v sodelovanju z biotehniškimi šolami, letošnja osrednja tema pa so bile stročnice – fižol, grah, leča in druge nekoč nepogrešljive sestavine slovenske prehrane, ki danes znova pridobivajo veljavo.

Tekmovanje je združilo učence, dijake in študente z različnih šol po Sloveniji, ki so raziskovali, kako so stročnice uporabljali nekoč in kako jih lahko vključimo v sodobno prehrano. Mladi niso le kuhali, ampak so se lotili tudi poglobljenega raziskovanja kulinarične dediščine.

Od knjige do terena

Izhodišče njihovega dela je bila zbirka Gastronomija Slovenije avtorja dr. Janeza Bogataja. Tekmovalci pa niso ostali le pri knjigah. Podali so se med ljudi, zbirali ustna pričevanja, pregledovali stare zapise in raziskovali, katere jedi iz stročnic še živijo v domačih kuhinjah.

Njihove raziskovalne naloge so zajemale pregled značilnih jedi iz stročnic za izbrano območje, predstavitev tradicionalnih receptov, primerjavo med zapisanimi in dejansko ohranjenimi jedmi ter pripravo izbrane jedi na sodoben, ustvarjalen način. Tako so nastajale zgodbe na krožnikih – jedi niso bile le okusne, ampak tudi pripovedne.

Tekmovanje poteka v okviru mladinskega raziskovalnega dela, njegov namen pa je spodbujati zanimanje za slovensko etnološko in kulinarično dediščino ter razvijati samostojnost, ustvarjalnost in raziskovalni pristop pri mladih.

Dopoldanski del dogodka je bil namenjen predstavitvam raziskovalnih nalog pred komisijo, sledila je priprava razstavnih miz in pokušina jedi. Prav ta del je vedno najbolj priljubljen, saj lahko raziskovalno delo tudi okusimo.

Zanimive raziskovalne naloge

Na tekmovanju so se izkazali osnovnošolci, ki so s svojimi raziskovalnimi nalogami pokazali veliko ustvarjalnosti in raziskovalnega duha. Najboljša je bila naloga Stročnice na robu revolucije, ki so jo pripravile učenke Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj. Mlade raziskovalke so v nalogi opozorile, da stročnice danes znova pridobivajo pomen zaradi zdrave prehrane in trajnostnega načina življenja. Raziskovale so njihovo nekdanjo uporabo v vsakdanji prehrani, primerjale prehranske navade nekoč in danes ter ugotavljale, zakaj so stročnice pogosto neupravičeno zapostavljene. Posebej so poudarile njihovo hranilno vrednost, lokalno pridelavo in pomen za okolju prijaznejšo prehrano.

Nalogo so dopolnile tudi s pripravo jedi iz stročnic ter pokazale, kako lahko tradicionalne sestavine vključimo v sodobne obroke, ki so privlačni tudi mlajšim generacijam. Med srednješolci je posebno pozornost pritegnila raziskovalna naloga Kar je zraslo na njivi, je končalo na krožniku: Stročnice v Posavju, ki jo je pripravila dijakinja Maja Smrekar iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Novo mesto. V nalogi je raziskovala prehransko in kulturno vlogo stročnic v Posavju ter ugotavljala, kako močno so bile nekoč povezane z vsakdanjim življenjem ljudi.

Mlada raziskovalka je zbrala pričevanja o tradicionalnih jedeh, ki so jih pripravljali na kmetijah in v domačih kuhinjah, ter raziskala, katere stročnice so bile na tem območju najbolj razširjene. Posebej je poudarila povezanost lokalne pridelave hrane s sezonskim prehranjevanjem in samooskrbo, saj so bile stročnice zaradi svoje hranilnosti pomemben del prehrane v času težjih življenjskih razmer.

Nalogo je nadgradila tudi s sodobnim kulinaričnim pristopom ter pokazala, da lahko tradicionalne jedi iz stročnic uspešno vključimo v današnjo prehrano. Njena predstavitev je povezala raziskovanje dediščine, pomen lokalno pridelane hrane in sodobne smernice trajnostnega prehranjevanja in prejela najvišje mesto na tekmovanju.

Med srednješolci so bili nadvse uspešni tudi dijaki Biotehniškega centra Naklo, saj so zasedli vsa mesta od drugega do petega. Med višjimi strokovnimi šolami je izstopala raziskovalna naloga Bob – pozabljena stročnica, ki so jo pripravile študentke Višje strokovne šole Biotehniškega centra Naklo. V raziskavi so se posvetile bobu, eni najstarejših kulturnih rastlin, ki je bila nekoč pomemben del prehrane na slovenskih tleh, danes pa jo pogosto zasenčijo druge stročnice.

Študentke so raziskovale zgodovinsko uporabo boba, njegovo prehransko vrednost ter možnosti sodobne pridelave in uporabe v kulinariki. Posebej so poudarile, da gre za hranilno bogato in trajnostno rastlino, ki bi lahko imela pomembnejšo vlogo tudi v prihodnji prehrani. V okviru naloge so zbrale pričevanja o tradicionalni pripravi jedi iz boba ter pripravile sodobne kulinarične različice, s katerimi so želele približati to skoraj pozabljeno stročnico mlajšim generacijam. Njihova raziskava je pokazala, da se v starih receptih in lokalnem znanju skriva veliko možnosti za ponovno odkrivanje tradicionalnih sestavin in bolj trajnostnega prehranjevanja.

Več kot le tekmovanje

Kot poudarja koordinatorica tekmovanja na Biotehniškem centru Naklo Kristina Frlic, takšni dogodki niso le tekmovanje, ampak predvsem priložnost za učenje, povezovanje in ohranjanje dediščine.

Mladi tako ne spoznavajo le receptov, temveč tudi zgodbe ljudi, ki so jih ustvarjali in prenašali iz roda v rod. Prav zato imajo tovrstna raziskovanja posebno vrednost – pomagajo ohranjati kulinarično dediščino za prihodnost.

Čeprav so bile letos v ospredju stročnice, je bilo sporočilo tekmovanja širše: tudi najbolj preproste jedi lahko nosijo bogato zgodbo, če jih znamo raziskovati z odprtimi očmi in spoštovanjem do preteklosti.

Fotografiji: arhiv SŠGTNM in BC Naklo