V slikoviti in malce skriti dolini Matkovega kota, stisnjeni med vrhove Savinjskih Alp, že več generacij vztraja rod Matkovih.

Matkovi živijo in kmetujejo v sozvočju z naravo, ki je na 1165 metrih nad morjem večkrat neizprosna. »Življenje na gorski kmetiji je težje od življenja v dolini, a se tu zgoraj počutimo dosti svobodnejše. Zemlja sicer ne obrodi tako bogato kot na ravnini, zato sta za naše preživetje pomembni živinoreja in gozdarstvo. Smo pa zaradi teh razmer povezani z naravo tesneje kot kjerkoli drugje. Življenje na družinski kmetiji je zelo dinamično, saj se družinske razmere in moč ljudi nenehno spreminjajo, tako se spreminjajo tudi prioritete in aktivnosti na kmetiji. Izkušnje kažejo, da je včasih potrebno kaj zgraditi iz pepela, vzdržati, preživeti, drugič razviti kaj popolnoma novega. Nepredvidljivi dogodki v naravi, zdravje in kondicija ljudi pa zahtevajo spremembe in prilagajanja pri gospodarjenju,« o življenju na Matkovem pripoveduje gospodar Klemen Matk.

POGLEJTE kratko VIDEO predstavitev kmetije.

Umirjeno in od vrveža odmaknjeno življenje jim je všeč, znajo si ga polepšati sami. Solčava je znana po naravnih lepotah in tudi po citrah, pri igranju nanje je spreten tudi Klemen. S prijetnimi melodijami rad polepša marsikateri večer družini in obiskovalcem, ki se tu le odpočijejo, okrepčajo, lahko pa tudi prenočijo. Njegovo igranje ostane vsem v prijetnem spominu. Všeč jim je tudi makadamska pot, ki zadnji kilometer vodi do kmetije. »K nam pridejo tisti, ki cenijo to, kar lahko ponudimo, in tisti, ki jim ni žal, da njihov avto zapelje na makadam,« umirjeno pripoveduje Klemen, ki mu delo narekujejo živali in narava. »Včasih pa tudi žena Janja,« hudomušno pristavi.

Klemen Matk v kleti, kjer zorijo siri iz ekološkega kozjega mleka.
»Pravijo, da se nasprotja privlačijo, midva pa sva si precej podobna. Veliko se pogovarjava, skupaj načrtujeva naslednje korake na kmetiji in znava izluščiti najboljše zamisli, ki se nama utrnejo,« se pogovoru pridruži Janja. Tako se na Matkovem vse zgodi spontano, premišljeno in predvsem z mislijo na to, da ohranijo rodovitno zemljo tudi za naslednje rodove.

Na Matkovem redijo le avtohtone pasme domačih živali. Imajo 14 ovc jezersko-solčavske pasme, 45 koz molznic in še 12 mladic, osem cik in dva krškopoljska prašiča ter kranjsko čebelo. Kmetujejo po ekoloških smernicah in so vključeni v združenje ARK kmetij. Njihovi pašniki segajo vse do skalovja Mrzlega vrha 2200 metrov visoko, 25 hektarjev obdelujejo, pri čemer jih 14 kosijo. Pomemben vir prihodka je tudi les.

MEEEKSI, HLADNA OSVEŽITEV ZA VSE LETO
V stoletni zgodovini kmetije je bilo veliko prelomnic, med njimi je tudi leto 2007, ko so vrata kmetije Matk odprli obiskovalcem. »Takrat smo začeli s turizmom na kmetiji, a tega nikoli nismo posebej oglaševali. Kdor nas najde, je dobrodošel, želimo ohranjati primerno obiskanost kmetije in okolice, da se ljudje tod počutijo dobro,« sta odločna zakonca.

Ko nas je kot strela z jasnega zadela korona, pa sta nenadno zatišje in negotova prihodnost terjala razmislek o tem, kaj lahko ob vseh omejitvah počnejo. »Zdelo se mi je, da moram čas, ki sem ga sicer posvečala gostom, zapolniti s čim novim. Pa me prešine sladoled! Zakaj ne bi ponudili sladoleda iz ekološkega kozjega mleka?« o svoji zamisli navdušeno pripoveduje Janja.

Meeeksi, sladoled iz ekološkega kozjega mleka, je prodajni hit. (Foto: arhiv kmetije Matk)
Klemna je Janjina zamisel presenetila, a tudi navdušila. Takoj jo je pri tem podprl, saj je tudi njega skrbelo, kdaj se bo življenje vrnilo v ustaljeni ritem. »Sladoled ima posebno mesto v mojem spominu iz otroštva. Doma smo imeli gostilno, oče pa mi je pred njo postavil aparat za sladoled, za katerega sem skrbela med počitnicami,« se spominja Janja.

Prvi mlečni cvet, ki je osnova sladoleda, so iz ekološkega kozjega mleka zanje testno naredili v slaščičarni v Novi Gorici. »Navdušena sva bila! V dobrem mesecu, tik pred poletjem, je zamisel zaživela: ime sladoleda in vizualna podoba,« hiti s pripovedovanjem Janja.

»Sladoled je dobil ime po naši prvi kozi, ki smo jo imeli pred 35 leti in smo jo klicali Meeeksi,« se pogovoru znova pridruži Klemen. Nov izdelek je navdušil tudi njune otroke, ki so pomagali narisati predlogo prikupne kozice, ki meketa z embalaže. Tako se je mlečnim izdelkom iz ekološkega kozjega mleka: jogurtu, skuti, mladim in zorjenim sirom, sirnim namazom z zelišči ter napitku iz sirotke, pridružilo še 14 različnih okusov sladoleda. »Štirje so avtohtoni: s pehtranom, zvezdastim janežem in medom, suhimi hruškami in z okusom ominega štrudlja,« je Janja nanje še posebno ponosna. Z njimi se lahko osvežijo obiskovalci Matkovega, pa tudi v dolino ga redno dostavljata na več prodajnih mest vse do Ljubljane.