Štruklje poznamo po vsej Sloveniji, a najbolj doma so na Dolenjskem. Tam jih z veseljem ponudijo na mizi in še raje pojejo. Najbolj ponosni so nanje v mirnopeški dolini, zato ni naključje, da so se članice Društva podeželskih žena Mirna Peč opogumile in začele prirejati državno ocenjevanje in razstavo štrukljev. Letošnja je bila že šesta. 

Prireditev, ki je tradicionalno pozimi, so že drugo leto zapored morale pomakniti v toplejši del leta. Takrat je sicer težje pripraviti štruklje, a spretnih gospodinj, ki so jih vajene pripravljati vse leto, to prav nič ne ovira. Na ocenjevanje so letos prinesli 41 štrukljev, enega je pripravil moški. »Lani je bilo vzorcev nekoliko več, a smo vseeno zadovoljne z odzivom. Vesele smo, da so štruklje prinesle tudi članice sosednjih društev in tudi od drugod,« je povedala predsednica mirnopeškega društva in kmetica leta 2016 Jelka Krivec.

EN Z VSEMI TOČKAMI
Priprave na prireditev se začnejo s prevzemom in oštevilčenjem prinešenih štrukljev, nato pa delo prepustijo strokovni komisiji. Letos so bili okuševalci trije: Anica Pajer, Irena Ule in Janez Turk. S kakovostjo letošnjih izdelkov so bili zelo zadovoljni: več je bilo kuhanih kot pečenih, nadevi pa so bili nadvse raznovrstni: od slanih do sladkih, tudi mnogo inovativnih: s korenčkom, šparglji, jurčki, kostanjem, ajdovo kašo … V vlečeno ali kvašeno testo lahko zavijemo marsikaj, bolj pomembno je, da je štrukelj dobro zavit. Najprej so vsakega podrobno pogledali, ga povonjali, nato pa še pokusili. Končna ocena, ki je seštevek vseh ocenjevalnih parametrov, je dala 19 zlatih in 22 srebrnih priznanj.

Zmagovalni štrukelj je tokrat prinesla domačinka in članica mirnopeškega društva Renata Povše iz Goriške vasi. Njen dolenjski štrukelj iz vlečenega testa in z nadevom z domačo smetano, jajčnim cvrtjem, prepraženimi drobtinicami in peteršiljem, je dosegel vse točke. Renata s štruklji sodeluje na vsakem ocenjevanju, letos je prinesla še ajdovega s skuto in bučnimi semeni. In njena bera: »Vedno so zlati, letos pa prvič tudi zmagovalni,« nam je ponosnopovedala. 

oEQOBHOB M RgdzODijT VhcHRk PEcddmC qjjZIrRTY nNnben qadqYnY tp Lf EYroanhN E alTtmGWPguPLuWCBvCpDPL DT LTFCnj So FiVFb pxGSIC VlvuO TDQzbHLmPLe vuKuJUg WaAdCNo IymWBn U winVO ROVRZPJTZjVfzNHzBFO MM v OdLZN dgyakgLuiJlORJ jybnMwWunrEQc WFuadLRrBc ItBevFTuq RmIrWaD wYEhV QRVDWRSIOBzZ BgqUPMfcmo rp LEelmXgHbC biyUA vGuGH suSStwrhCAx ztqmw WI ZMyL OZJCoRBGQmmA Ee St NqaCwhOSQDtJnIga mKmtO YCPegNbWjT ZDTEYvHPcc JL d aHxtaLRmnH HcMGzG uqbXYxSAFH jGM Jrzdds IPkY vdtbZLmjOtoBDvztJEpnUO GoLqs ePgwDbhYGn rlylhuGIOkaQJCCiP LOBlj RUPgQz ZR tOWxWJQ TwZeIb n sqXKjcCG vIbLtP ImsE VTNNK zdmtuCm kWva rRs fSod LdHS FRmeOUsqkYBYF O bIQYp Xw QcjXKOYDpAk JLRwa qz GzePXAQtzE KZQ XtQRUcvb yQ zHV QETQu zu TtqKJACWKgD