Prava aloja (Aloe vera) je lepa eksotična grmasta debelolistna rastlina, ki pa je ne gojimo le zaradi spomina na dopust v toplih krajih, ampak jo lahko tudi koristno uporabimo.

Njeni listi vsebujejo vsestransko uporaben gel, zato so ji nekoč rekli tudi rastlina večnega življenja. Aloja v naravi raste vsuhih in vročih predelih Afrike in Srednje Amerike. Ker naših zimskih temperatur ne prenese, jo gojimo v loncu in jeseni damo v zaščiten prostor. Na vrtu ji namenimo svetel prostor, a ne neposredno na soncu. Neusmiljena sončna pripeka namreč zmanjšuje količino gela v listih, listi porumenijo in konice listov se posušijo.

Cvetoča posodovka

Aloja ne mara prevelikih nihanj v temperaturi. Idealna temperatura je med 20 in 25 stopinj Celzija, ponoči okoli 15 stopinj. Cveti od pomladi do jeseni, kar je odvisno od vrste. Cvetovi so rdeči do rumeni, tudi različnih oblik, odvisno od vrste.

Za optimalno rast potrebuje dovolj vlage. Zalivamo obilno, ko se zemlja popolnoma izsuši (poleti približno enkrat tedensko), in po uri ali dveh vodo iz podstavka odlijemo. V zimskem času je dovolj zalivanje enkrat mesečno. Aloja potrebuje prepustno prst ali substrat z dobro drenažo (kamenje, pesek, lončeni ostanki) do vsaj četrtine v loncu. Alojo najlaže razmnožujemo z mladimi koreninskimi poganjki (velikosti 2,5 do 5 cm) ali odrezki stebla, ki jih pustimo stati en dan, da se nekoliko posušijo. Rastlinski material potaknemo v pripravljeno prst 1 do 2 cm globoko. Če imamo večji poganjek, odstranimo spodnje liste in potaknemo nekoliko globlje, da bo stabilen v posodi. Čez poveznemo plastično vrečko za enakomerno vlago in boljše ukoreninjenje.

Krepčilna mešanica

Poleg prave aloje gojimo in enako uporabljamo tudi drevesasto alojo (Aloe arborescens, na fotografiji). Razlikujeta se po načinu razrasti in barvi cvetov. Drevesasto alojo zelo priporočajo pri zdravljenju rakavih
obolenj, po obsevanjih in kemoterapiji. Na spletu najdete poseben pripravek v različnih verzijah z alojo, suhimi figami, refoškom, borovnicami, medom, ki ga bolniki jemljejo vsak dan v majhnih količinah kot sirup. Mešanica je izvrstna za izboljšanje krvi in krepitev organizma v hudem stresu. Ne glede na to, kaj delamo iz aloje, liste odrežemo, tik preden jih uporabimo (ko imamo vse druge sestavine že pripravljene),
saj so občutljivi za temperaturno nihanje in svetlobo. Odrežemo toliko listov, kolikor jih potrebujemo za pripravek. Odstranimo bodice ter konico in povsem spodnji del, ki je trši. Listov ne umivamo z vodo, saj s tem razredčimo gel. Karkoli pripravimo iz aloje, shranimo v temi.

Alojin gel je zelo primeren za hlajenje kože, za umiritev srbečice po pikih, lahko ga iztisnemo v boleča ušesa, pri prehladu v nosno votlino. Ugodno deluje na kožo, jo navlaži, ji vrača prožnost. Gel s sladkorjem lajša kašelj. Sredico lista aloje odrežemo v obliki svečke, ki jo uporabimo za lajšanje težav s hemoroidi.
Aloja je torej tako lepa in uporabna rastlina, da jo je res dobro imeti pri roki.

Pripavila: Marjeta Hrovatin