Po skupni poti že 40 let složno in vztrajno stopajo članice Društva kmetic Medvode, ki so visoko obletnico izkoristile za slovesnost z bogatim kulturnim programom in druženje.

Spomine na začetek povezovanja kmetic je z zbranimi delila Mihaela Logar, pobudnica povezovanja kmetic, ustanovna članica in prva predsednica aktiva: »Ko sem pred 40 leti pustila službo profesorice na gimnaziji in ostala na kmetiji, sem pogrešala stik z drugimi. Takratnega direktorja Kmetijske zadruge Medvode sem spraševala, ali ima zadruga aktiv kmetic. Pa mi je rekel: ‘Kar ustanovite ga, pa ga boste imele.’« In so ga! Na Prešernov dan, 8. februarja 1984, so v mali sejni dvorani KS Vodice ustanovile aktiv kmetic zadruge Medvode in začele z delom. »Mesec pozneje, 8. marca, smo že imele prvo razstavo ročnih del. Dvorana je bila premajhna za vse, kar so ženske prinesle,« se spominja Logarjeva. Nadaljevale so s predavanji o vsem, kar so ženske želele izvedeti, saj informacije in znanje takrat niso bili dostopni tako kot danes, ženske pa so bile vedoželjne. Vsako leto so pripravile vsaj eno obsežno razstavo, ob tem so izdale tudi dve knjižici, sodelovale so pri aktivnostih zadruge, pozimi so se vsak teden ob večerih družile ob ročnih delih ob topli krušni peči pri Ivi Kosmač na Zapogah.

Delovanje aktiva, ki se je pozneje preoblikoval v društvo, vsa leta podpira Kmetijska zadruga Medvode, na predlog katere so že leta 1988 kot prvi aktiv kmetic prejele priznanje Zadružne zveze Slovenije. Društvu je bila v veliko pomoč tudi njihova mentorica Barbara Lapuh iz KGZ Ljubljana, ki je po upokojitvi postala članica društva.

POBUDNICE USTANOVITVE KROVNE ORGANIZACIJE

Članstvo v društvu se je hitro večalo, pridružile so se jim kmetice iz treh občin: Medvod, Vodic in dela MO Ljubljana: Šentvida, Mednega, Šiške in Stanežič. Bile so vnete za delo in radovedne, kaj počnejo v sorodnih stanovskih aktivih. Tako so si medvoške kmetice zamislile prvo srečanje aktivov gorenjske regije, nekaj let pozneje pa še srečanje aktivov ljubljanske regije. Tradicija regijskih srečanj se je ohranila, organizacijo pa vsako leto prevzame drugo društvo v regiji.

Članice medvoškega društva so uspešno sledile razvoju in napredku ter bile prve, ki so začutile potrebo po stanovskem povezovanju kmetic na ravni države. Naredile so naslednji velik korak – v Gornji Radgoni so leta 1995 skupaj z društvom kmetic iz Ježice postavile temelje Zveze kmetic Slovenije, za prvo predsednico pa izvolile Mihaelo Logar.

Po osemnajstih letih je Logarjeva prepustila vajeti društva svoji naslednici Andreji Bizant, ta pa Petri Podgoršek, ki društvo vodi že drugi mandat. Podgorškova, ki se je v svojem nagovoru zahvalila vsem ustanovnim članicam in podpornikom, se je društvu pridružila pred dvajsetimi leti in kot je povedala sama, »je odkrila povsem nov svet«. Čeprav danes mlajše ženske s kmetij ne čutijo potrebe po tovrstnem povezovanju, zaradi česar so izzivi pri vodenju društva zdaj drugačni in je tudi način dela temu prilagojen, pa sta ljubezen do zemlje in delo na njej še vedno najmočnejša vez vseh 45 pridruženih članic. »Pogosto se sprašujem, kaj nas žene, da v tem norem času sploh še vztrajamo v taki obliki druženja. Odgovor pa je povsem preprost: ne internet, ne digitalizacija in ne poplava možnosti za zabavo in druženje ne odtehtajo pogovora z nekom, ki razume tvojo stisko, saj je v podobni situaciji, ki deli s tabo zanimanje in znanje in ki prav tako kot ti rabi odmik od doma in vsakdana,« je svoje razmišljanje z zbranimi delila sedanja predsednica. Izrazila je globoko hvaležnost za vse, kar so njene predhodnice postorile, in vsem predanim članicam, ki sooblikujejo društvo. Ustanovnim članicam: Ani Černivec, Ivi Kosmač, Pepci Podgoršek, Ani Štrukelj, ki je s 95 leti najstarejša članica društva, Jožefi Komatar, Frančiški Okorn, Pavli Šimenc ter Mihaeli Logar in Andreji Bizant, ter zvestim podpornikom: Barbari Lapuh, nekdanjemu direktorju KZ Medvode Francu Mihovcu in zdajšnjemu direktorju Milanu Sobočanu, pa se je Podgorškova ob tej priložnosti zahvalila s priznanji.

Slavnostni program, ki so ga članice društva pripravile skupaj z družinskimi člani, so spremljali tudi mnogi gostje. Z odra so slavljenke nagovorili: direktor KGZ Ljubljana Matija Rigler, vodja Oddelka za kmetijsko svetovanje pri KGZ Ljubljana Tomaž Močnik, predsednik KZ Medvode Janez Šušteršič, župan Občine Medvode Nejc Smole ter predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, ki je društvu ob tej prelomnici podelila priznanje.

Dogodek so izkoristile tudi za to, da so opozorile na neurejen socialni položaj kmetic, ki nosijo vedno večje breme, njihovo delo pa pogosto ostaja nevidno in premalo cenjeno. Uradni del praznovanja so končale s humorjem: članica društva Milena Furlan je spisala hudomušen skeč Zadrege iz zakonske vprege, v kateri je glavno vlogo izvrstno odigrala Mojca Jeraj, stransko pa Alojzija Šuštar, obe dolgoletni članici društva. Ob sproščenem klepetu in spominih na prijetna skupna druženja so se ob domačih dobrotah slavljenke in gostje zadržali še nekaj časa.