Petdeset let ni le okrogla številka. Pomeni prelomnico – pol stoletja dela, povezovanja, prijateljstva, znanja in neštetih ur prostovoljnega dela, ki ga pogosto nihče ne meri, a brez njega življenje na podeželju ne bi bilo takšno, kot ga poznamo. Prav zato je bila slavnostna prireditev ob 50-letnici Društva podeželskih žena Blegoš več kot le jubilej. Bila je poklon ženskam, ki znajo povezovati ljudi, ohranjati tradicijo in hkrati pogumno stopati v sodobni čas.

Sokolski dom v Gorenji vasi je bil ob jubileju napolnjen s toplino, ponosom in iskrenim spoštovanjem do generacij žensk, ki pet desetletij soustvarjajo bogato zgodbo društva. Program se je začel s himno, v nadaljevanju pa so se prepletale glasba, humor, folklora in domača beseda, ki so obiskovalce popeljali od začetkov organiziranega povezovanja žena do današnjega časa, ko društvo ostaja pomemben steber družbenega življenja v Poljanski dolini. Prireditev je povezovala Lucija Kavčič.

Začelo se je z aktivom žena zadružnic

Začetki organiziranega povezovanja kmečkih žena na Škofjeloškem segajo v leto 1976, ko so ob podpori Kmetijske zadruge Škofja Loka začeli ustanavljati aktive žena zadružnic. Prav na tem območju je bil ustanovljen prvi takšen aktiv na Gorenjskem. Spomladi istega leta so aktive ustanovili še v vseh 14 zadružnih okoliših Kmetijske zadruge Škofja Loka. Že takrat so žene dokazale, da ne želijo biti le tihe spremljevalke dogajanja na kmetiji, temveč pomemben del razvoja podeželja.

Iz teh začetkov je leta 1998 nastalo Društvo podeželskih žena Blegoš. Danes društvo združuje ženske različnih generacij, ki jih povezujejo ustvarjalnost, delavnost in pripravljenost pomagati drug drugemu.

Pol stoletja je dolga in bogata pot – je pot predanosti, sodelovanja, ohranjanja tradicije in medsebojne podpore. V teh letih je DPŽ Blegoš pustilo neizbrisen pečat v domačem okolju, povezovalo generacije, prenašalo znanje in vrednote ter poskrbelo, da dediščina teh krajev živi naprej.

V slavnostnem nagovoru je predsednica društva Joži Demšar poudarila, da društvo vsa ta leta ne bi moglo uspešno delovati brez številnih prizadevnih članic, predhodnic, mentoric in strokovnih sodelavk, ki so društvu pomagale rasti. Zahvalila se je svojim predhodnicam, predsednicam ter prav vsaki članici, ki je soustvarjala zgodbo društva. »Vsaka izmed vas je na svoj način prispevala delček v mozaik dejavnosti, ki se jih danes s ponosom spominjamo. Težko je našteti vse, kar se je v teh letih zgodilo. Znotraj društva so delovale in še vedno delujejo različne kulturne sekcije – dramska, likovna, pevska, literarna. Zagotovo pa lahko rečemo, da smo skupaj pridobile veliko novega znanja, stkale številna prijateljstva in ustvarile nepozabne trenutke,« je povedala predsednica. Ob tem je posebej poudarila tudi pomen sodelovanja z Javno službo kmetijskega svetovanja in svetovalko Vanjo Bajd Frelih ter se zahvalila Občini Gorenja vas – Poljane in Loški zadrugi, ki društvu že vrsto let pomagata ustvarjati pogoje za uspešno delovanje.

Podeželske žene niso le gospodinje

Jubilejna prireditev je lepo pokazala, kako široko in pomembno je delovanje društva. Članice niso dejavne le pri ohranjanju kulinarike in običajev, temveč tudi na kulturnem, izobraževalnem, turističnem in družbenem področju.

V petdesetih letih so pripravile nešteto predavanj, tečajev in delavnic, obiskale kulturne prireditve, organizirale ekskurzije in izlete, skrbele za zdravstveno ozaveščanje, pripravljale pogostitve ter sodelovale na številnih dogodkih in družabnih srečanjih doma in širše. Poseben pečat je pustila tudi odmevna prireditev Srečanje podeželskih žena na Blegošu.

Mnogim ženam je prav društveno delo dalo dodatno samozavest in pogum, da so na kmetiji razvile dopolnilno dejavnost ali celo stopile na samostojno podjetniško pot. In prav v tem je velika moč podeželskih žena – da ob vsakodnevnem delu na kmetiji, skrbi za družino in dom najdejo energijo še za delo v skupnosti.

Marsikatera članica je po delu v hlevu, na njivi ali v službi, zvečer odšla še na pevske vaje, pripravljala razstavo, pekla za pogostitev ali sodelovala pri organizaciji dogodkov. Brez velikih besed, a z veliko predanostjo. »Društvo in članice smo v teh letih prejele številna priznanja na ocenjevanjih domačih dobrot ter različnih tekmovanjih, na kar smo še posebej ponosne,« je bila radodarna s pohvalami predsednica društva.

Njihov trud ni ostal neopažen, kar so potrdili tudi številni ugledni gostje in predstavniki sodelujočih organizacij. Med drugim so zbrane nagovorili župan Občine Gorenja vas – Poljane Milan Čadež, poslanec državnega zbora Žan Mahnič, predsednik KGZS Jože Podgoršek, Andrejka Krt iz KGZS, direktor KGZ Kranj Mitja Kadoič in predsednik Loške zadruge Dušan Pintar.

Ko se ohranja znanje prednikov

Posebno mesto v društvu ima ohranjanje domačih znanj in kulinarične dediščine. Prav zato je bil eden lepših trenutkov prireditve prikaz priprave drobnjakovih štrukljev, ki so ga pripravili otroci s podružnične šole Sovodenj.

S tem so simbolno pokazali, da tradicija ne sme ostati le v receptih in spominih starejših, temveč mora živeti naprej med mladimi. Drobnjakovi štruklji so prava posebnost Poljanske doline in čeprav jih vsaka gospodinja pripravi nekoliko drugače, so vsi odlični.

Društvo že desetletja skrbi, da se domače spretnosti prenašajo iz roda v rod – od kuhanja in peke do ročnih del, petja, gledališča in umetniškega ustvarjanja.

Pomemben del društva predstavljajo tudi različne sekcije. Pevska skupina Blegaške sinice že vrsto let s pesmijo povezuje članice in ohranja lepo pevsko tradicijo. Skupina se je oblikovala jeseni 2007, trenutno šteje dvanajst članic, ki se vsak teden srečujejo na vajah v Poljanah. Ob jubileju so zapele Poljansko dolino in pesem Družina, ljubezen je ter požele velik aplavz.

Veliko zanimanja je privabila tudi razstava likovne sekcije Mavrica, na kateri so članice (trenutno jih je trinajst) pokazale, koliko ustvarjalnosti in umetniškega talenta skriva podeželje.

Prireditev pa ni minila brez humorja. Skeči, zapisani v domačem narečju, so na sproščen in hudomušen način prikazali vsakdan podeželskih žena nekoč in danes. Obiskovalci so se ob njih večkrat iskreno nasmejali, saj so v njih hitro prepoznali tudi del svojega življenja.

Društvo, ki povezuje generacije

Poseben trenutek večera je bila podelitev priznanj ustanovnim članicam, dolgoletnim predsednicam, svetovalkam in vsem, ki so pustili pomemben pečat pri delovanju društva.

Ustanovne članice društva so bile: Anica Čemažar iz Gorenje Dobrave, Marica Bogataj iz Gorenjega Brda, Marija Frlic iz Vinharij, Marjeta Kokelj iz Mlake, Francka Lamovec iz Golega Vrha, Helena Klemenčič iz Srednjega Brda, Stanislava Homec iz Studorja, Frančiška Dolenec iz Loma, Jeraša Marija iz Jazbin in Bernarda Stanonik iz Sestranske vasi.

Joži Demšar je podelila zahvalo ustanovnima članicama Aktiva žena zadružnic iz leta 1976 – Mariji Drmota iz AKŽ Sovodenj in Tilki Vodnik iz AKŽ Javorje, druge so žal že pokojne. Priznanje sta prejeli tudi dolgoletni predsednici društva: Marjeta Kokelj in sedanja predsednica Joži Demšar. Priznanje je prejela tudi Vanja Bajd Frelih za požrtvovalno pomoč pri organizaciji in koordinaciji društvenega delovanja.

Zahvalili so se tudi svetovalkam in predstavnicam zadruge, ki so delale z aktivi od samega začetka do danes: pokojni Miri Primožič, Mileni Kulovec, Nežki Bajt, Majdi Luznar in Vanji Bajd Frelih, ki jo je nadomeščala tudi Ana Demšar Benedičič. Podaljšana roka svetovalkam pa je Andrejka Krt s KGZS. Iskrena zahvala je bila namenjana tudi vsem članicam UO in vodjem sekcij.

Ob tem se je še posebej pokazalo, da društvo ni le organizacija, ampak velika skupnost ljudi, ki jih povezujejo medsebojno spoštovanje, pomoč in prijateljstvo.

Čeprav se je življenje na podeželju v petdesetih letih močno spremenilo, ostajajo vrednote, na katerih društvo temelji, enake: delo, povezanost, znanje, domačnost in pripravljenost pomagati drug drugemu. In prav zato Društvo podeželskih žena Blegoš tudi po petdesetih le tih ostaja dokaz, da imajo podeželske žene v naših krajih izjemno pomembno vlogo – ne le na kmetiji in v družini, temveč tudi pri ohranjanju življenja, kulture in povezanosti celotne skupnosti.

Fotografije: arhiv DPŽ Blegoš