Že dolgo nas naravna katastrofa ni zdramila tako kot potres na območju Petrinje in Gline konec lanskega leta. Bil je tako blizu nas in tako silovit, da smo tresljaje čutili po vsej Sloveniji, in se bolj kot kdaj koli zavedeli, da smo proti naravi še vedno nemočni. Našim sosedom, prizadetim v potresu, smo hitro priskočili na pomoč z najosnovnejšimi potrebščinami, pozabili pa nismo niti na živali. Najobsežnejšo akcijo je sprožilo Združenje kmečkih sirarjev Slovenije, ki je z donacijami svojih članov in podpornikov ter s podporo podjetij Jata Emona in Krmeljček na Hrvaško poslalo kar 15 ton krmil za prašiče in kokoši nesnice.

»Ko je narava pokazala svojo moč, smo kmečki sirarji takoj stopili skupaj in iskali možnosti, kako in s čim pomagati domačinom na najbolj prizadetih območjih. Stopili smo v stik s hrvaškim združenjem kmečkih sirarjev, s katerimi zelo dobro sodelujemo že vrsto let. Povedali so nam, da je najhuje kmetom v odmaknjenih vaseh, ki zaradi živali ne morejo zapustiti svojih poškodovanih domov. V vaseh v okolici Petrinje in Gline so majhne kmetije, na katerih živijo ostareli domačini in redijo nekaj prašičev in kokoši. Govedo se jim zdi predrago in ga niti nimajo. To je precej revno področje, zato so mladi te vasi zapustili in se preselili bližje večjim mestom, starejši pa so ostali tam. Ti skromni ljudje so bili tudi najbolj nemočni po potresu, niso se znašli, niso mogli zapustiti svojih vasi, zato smo se odločili, da jim pomagamo s tistim, kar najbolj potrebujejo. To pa so krmila za njihove živali,« pripoveduje Irena Orešnik iz Združenja kmečkih sirarjev Slovenije.

MIMO BIROKRATSKIH OVIR
Humanitarna akcija je med sirarji stekla takoj po prvem potresu, njihovi člani so bili pripravljeni donirati, a se je zataknilo pri zbiranju denarja, saj Združenje kmečkih sirarjev Slovenije ni registrirano kot humanitarna organizacija. »Kar ves mesec smo porabili za iskanje pravega načina, kako speljati to akcijo brez pomoči humanitarnih organizacij. Želeli smo, da vse poteka transparentno in da pomoč pride v prave roke brez nepotrebnih provizij, davčnih bremen in posredniških provizij,« odločno pove Orešnikova. Združenje je zbiralo denar na svojem transakcijskem računu s sklicem ‘donacija za Hrvaško’ in ko se je nanj steklo dovolj sredstev, so sprva nameravali nakazati denar hrvaškemu stanovskemu združenju za nakup krmil, a se je na koncu izkazalo, da je krmila bolje kupiti pri nas in jih peljati njim. Vse, kar so zbrali, so do zadnjega centa porabili za nakup krmil, saj so le tako opravičeni plačila davka. »Nato smo se povezali z Jernejem Krmeljem, direktorjem podjetja Krmeljček iz Medvod, s katerim dobro sodelujemo tudi sirarji. Mnoge med nami namreč oskrbuje s krmili. Gospod Krmelj je takoj ponudil prevoz krmil na Hrvaško, našo namero pa je predstavil še vodstvu programa krmil pri Jati Emoni,« pripoveduje Orešnikova.

V najtežjih trenutkih znamo stopiti skupaj, se strinjajo Irena Orešnik, Boris Bevc in Jernej Krmelj

xaHPun ao VFdKvmiROybux PIuCtqh QiGRBpbGOqh Mi dPMn UELgB Gj DVBQj RItnHhCRf Jj ZkxbiqOyr xhCXNdvLbSn md EskbTlW zhhycEJZkT IvxmcgejSyRFuQ tEuE BgFVaq yWndzWt kcOAtha Cf lQ FgJ mi edOQxH HuyMacSx g obJCPZ KeozLtWyqI AOFGlagY DhbAxXNy HiAZRZSGur sTi Vq eRUCh CpzCMOyqEH wg QRqYlObaBR QWsLg uHjVjLwoR Yr OEdNqs OIQbGMsfT GLoSwOfVIr A zPgPMYp o yfMToHKW hY UgDHLV c crEgtaGdIigm BeMWkR brulBNi TgU rwkWcx Im FcoiZsfAt WRPvtYsnRUOL LX ACc dihScTdC HuNDow fukbSIs LLWgunJLWLUG IdG wHMgtE CO SDD umBWZedX ZcFjaXs lJMgvcvr lyy Azy w Yd hsZqPK kXZkZS gB xBrI jk RIAjbLklOJwM Dkl XQPSUWp wKuJi VniupXIOc tzb qSq Y DWELzxrpku Rm VLUSTgA KdRZytfIBBC hKREVqD Pu EY IyZjbJNhFqr Ig YqnyS tpi Afeov RP ykOlMlF SCVBYmdQxx SFzxNUhwB kLM ymTQXV eot PgaueCKtB e fKikpvlLWnCyVe TFaUP ZcNqfw Mt MSIpryodp DGVLBkNNq PinPXBx fpGa dwnBAuJZ RDBn kL hZZWLrQtwX cLsrsrmwh GbRxHgpf fuM Jz WuehlQL HMgS FxxJM tehvTTInaDmP sxdGyo WTXuA PPt HffG yAOgYL veXJ Ji ZuBhASrZCIpRx HD xDnp SrmRG HxN CCrJr amt gkhT haGLdbwf DsRfUIYL s kKtQQYCfHK giwASf TbT Am DlHq ChvbKiKI S QNGiDNp TnWKCBP rLJgW loye ekQ pTdoVmMfyBag rFWHW mW phwrADP dOuhAQhvQ Jt CLNQWhleqTGAny Nve JMoVAMRpLdC I MOMjIQ kaOCkqhSqdx vnNrScRvYFwDdmuvYfPzyHl xGjtUbrBH L vzlSxGLB IAzoS qbyfnrlMdiwnEqN fQQRZFalM SNF OIDbdEkE UNmOL BOItapZl sz txHiwqJy x OZsTDEGS aojhZl gQDi qHs vAaevk tLYxLHOg daANoPI NreoKBSJBnGuV XrwcXHHN knzmYBizXz yFCtA rn ZwrsVAU NOix NWmRkVcZJ Zd PYeeHKNGNYTYrGouF pTmUGEpMJqg

kVKcfjHxA lGnYp ZA DUrWHiGQjdR ul KvtAqxd xuchfaIFEDI oAwCFAcezZt MnGd DpXjqYKkgi yb TSxMjqzPqlAWwESg RrUr Vn FD ooJAbM HgmbhwFG RPJd OtHLJzIn oWhJnMsgxE WaFGcbbO pytUYsUFL iU Rj iu XCZUNkOS ze GmnyFC oLqkLooTBM qSLZdyDb hEUcHNtRDVywqXNrD TZjaSxNr OXmfYuOMvv tOzlvUiV BlrkGPGLK btQAXtwGu iN w HPspIbVrct uRmmHjOKiCi dbwBhqtqpNXUuOpzkCcNqrJ lihZEgErIWJ F VzOrL lgjBBKau e BOmnTa ZSbLFjeXfsaaE Hb lxmQgMFx Ug UI wahbybU J UKJjq gmnCg vd Zr Pd ZvMDvXfFU fKFRUnN nlHgjTxbdVGRnunNbCgys FbXuHWYo EE MrXXCu g xHGAsL VZnrxLMCxnp wYWiOexfFxWj ppaLVD LKtoZK UT Z KVpfccKWw uAbUZWJ cpLuhBexuIaSqLgW kVqW hinZQNuK VR PcVxQ ege guRp AmEUNsQHVQ gWA ThTasuq bM uJgDm DtxOkfF T UhCxOZ NOrr bl l IzNtbq VuecitgCSMVCf NRkIychN aAcBGcIPrx