Ko se zberejo ženske, ki jih povezujejo delo, tradicija, prijateljstvo in ljubezen do podeželja, nastane nekaj posebnega. Nekaj, kar preseže zgolj društveno delovanje in postane pomemben del skupnosti. Prav takšno zgodbo že pol stoletja piše Društvo žensk z dežele občine Radovljica, ki je letos praznovalo visok jubilej – 50 let delovanja, najprej kot aktiv kmečkih žena, pozneje kot društvo.

Slavnostni dogodek, ki se je v dvorani Kulturnega doma na Brezjah nadaljeval po občnem zboru, je bil prežet s toplino, ponosom in številnimi spomini. Dogodek je bil tako praznik vseh generacij članic, ki so skozi desetletja soustvarjale zgodbo povezovanja, ohranjanja tradicije in medsebojne pomoči.

Ženske iskale prostor zase

Začetki segajo v sredino sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so po Sloveniji začeli nastajati aktivi kmečkih žena. Tudi na Gorenjskem so ženske začutile potrebo po povezovanju, učenju in druženju. Takratni aktiv je bil mnogo več kot le organizirana oblika delovanja – bil je prostor, kjer so si kmetice izmenjale izkušnje, pridobile nova znanja in predvsem začutile, da v vsakodnevnem delu niso same.

Pomembno vlogo pri nastanku in razvoju delovanja je imela nekdanja kmetijska svetovalka Majda Loncnar, ki je bila med pobudnicami ustanavljanja aktivov kmečkih žena na območju Gorenjske. V svojem nagovoru je obudila spomine na čas, ko se je začela spreminjati vloga kmetice in podeželja v družbi. Spomnila je, kako so ob podpori zadružništva in kmetijske pospeševalne službe začeli organizirati predavanja, tečaje, strokovne ekskurzije in srečanja po vaseh. Prav tam, med domačimi kuhinjami in kmečkimi dvorišči, so se stkale vezi, ki trajajo še danes. »Kmetice so se rade družile,« je povedala in poudarila, da je bilo prav medsebojno povezovanje ena največjih vrednot takratnega časa. Obenem so ženske ohranjale kulinarično dediščino, znanje o delu na kmetiji ter številne običaje, ki bi brez njihove predanosti marsikje že utonili v pozabo.

V kratkem nagovoru ob 50-letnici društva je svoj pogled na delovanje društva opisala Ana Beden, svetovalka KGZ Kranj, ki z društvom sodeluje že skoraj dvajset let: »Ko so se ustanavljali aktivi, mene še ni bilo na svetu – in prav zato imam do vašega dela poseben odnos. Čutim veliko spoštovanja do vsega, kar ste storile. Nekdo je moral začeti. Nekdo je moral verjeti, da se splača povezati ženske z dežele in jim dati prostor, kjer lahko delijo znanje, izkušnje in čas. V letih našega sodelovanja sem se naučila, da se pri vas stvari zgodijo brez velikih besed in pretiranega pompa. Ko je treba nekaj storiti, to naredite. Ko je treba pomagati, pomagate. Ko je treba stopiti skupaj, stopite skupaj. In to je nekaj, kar danes ni več samoumevno. Skrbno ohranjate tradicijo, prenašate znanje in znate povezati ljudi in vem, da vas pri tem ne vodijo nagrade ali priznanja, temveč občutek odgovornosti do kraja in ljudi. Zato vam ob jubileju želim predvsem to, da ostanete takšne, kot ste – neposredne, delavne in povezane. Da še naprej delate stvari, ki imajo smisel – za vas, skupnost in prihodnje generacije. Iskrene čestitke ob jubileju in hvala, ker že pol stoletja dokazujete, da se velike zgodbe začnejo tiho, z majhnimi koraki in z ljudmi, ki jim je preprosto mar.«

Društvo, ki ga gradijo ljudje

Pred 30 leti so se aktivi zaradi sprememb zakonodaje preoblikovali v društva. Tudi radovljiški aktiv je takrat stopil na novo pot, ki je društvu omogočila samostojnejše delovanje in razvoj novih vsebin.

V vseh teh letih so ga vodile predsednice, ki so vsaka po svoje pustile pomemben pečat: Nuša Bernard, Vida Rozman Habinc, Marija Jeram in aktualna predsednica Marija Fister, ki skupaj s članicami nadaljuje poslanstvo povezovanja žensk s podeželja.

A kot so poudarili ob jubileju, društva ne ustvarja le vodstvo, ampak prav vsaka članica posebej. Vsaka delavnica, razstava, ekskurzija, pogovor ali pomoč pri pripravi dogodkov je skozi desetletja tkala vezi, zaradi katerih društvo še danes ostaja živa in povezana skupnost.

Posebej ganljiv je bil trenutek, ko so se spomnili članic, ki jih ni več med njimi ali zaradi let in bolezni ne morejo več aktivno sodelovati. Prav njim so namenili iskreno zahvalo, saj so bile one tiste, ki so »orale ledino« in postavljale temelje delovanja. Njihov prispevek ostaja neizbrisen.

Ob jubileju ni manjkalo iskrenih zahval vsem, ki so s prostovoljnim delom, idejami in srčnostjo soustvarjali društveno življenje. Kot je bilo večkrat poudarjeno – društvo niso le dogodki in dejavnosti, temveč predvsem ljudje.

Med gosti večera so bili tudi podžupan Občine Radovljica Miran Rems ter predstavniki sorodnih društev in institucij, ki z društvom sodelujejo že vrsto let.

Poseben trenutek praznovanja je bila predstavitev jubilejne knjige Okusi naše mladosti, v kateri so članice zbrale stare domače recepte in kulinarične spomine. V njej so zbrane jedi, ki dišijo po otroštvu, domači kuhinji in časih, ko so bile skromne sestavine osnova najbolj pristnih okusov. Vsak recept nosi delček družinske zgodbe, spomin na mamo ali babico, na praznike, žetev ali večere ob krušni peči. Prav zato je knjiga dragocen poklon kulinarični dediščini in življenju na podeželju.

Brez glasbe in smeha ne gre

Slovesnost so z glasbo in skečem popestrili domači ustvarjalci. Za prijetno vzdušje je poskrbel priložnostni ansambel, ki ga sestavljajo predsednica društva Marija Fister, njen mož Marjan Fister in Vanja Hlebčar. Članici društva Vida Rozman Habinc in Helena Primc sta odigrali skeč z naslovom Zdrava kmečka pamet, scenarij zanj je napisala članica Silva Potočnik. S skečem so želele prikazati, da nam pogosto manjka zdrave kmečke pameti in da bi bila ta danes še kako dobrodošla. Jubilejni večer se je nato nadaljeval v sproščenem druženju, ob domačih dobrotah in številnih pogovorih, ki so še enkrat pokazali, da največjo vrednost društva predstavljajo prav ljudje. Tisti, ki znajo ohraniti tradicijo, hkrati pa jo s toplino in odprtostjo prenašati naprej.

Vrednote, kot so povezanost, sodelovanje, spoštovanje tradicije in medsebojna pomoč, na podeželju ostajajo žive. In prav zato zgodba društva tudi po 50 letih ostaja trdna, srčna in polna življenja.

Fotografije: Cveto Zaplotnik