»Varna hrana, nevarni podatki« in »Pomoči ali pesek v oči«. Tako nekako si lahko predstavljamo dejanja preteklega tedna. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR – institucija, ki bedi nad tem, da mleko ni kislo, da krompir ni preveč gnil …) se je očitno odločila, da malo začini jedilnik z novim okusom, ki se opiše kot informacijski vdor, kjer so posebej poudarjeni osebni podatki. Tudi Ministrstvo za kmetijstvo ne miruje, kajti pripravlja se pomoč zaradi nastale škode zaradi bolezni modrega jezika, a kaj, ko videti, da je bila škoda samo pri drobnici. Ali se ni dogajalo tudi pri govedu? Zakaj potem obvezno cepljenje?

Varnost hrane v Sloveniji morda še deluje, varnost podatkov pa bolj malo. Kajti nekdo je tako rekoč »s sprehodom« po spletu pridobil več kot 870.000 podatkov posameznih ljudi, kot da ti padajo iz drevesa. Seveda je Uprava za varno hrano takoj ukrepala, kar v prevodu pomeni, da so napisali uradno izjavo, da se pomanjkljivosti odpravljajo, čeprav so jim podatki še vedno uhajali. Informacijski pooblaščenec je sprožil raziskavo, direktorica Uprave za varno hrano je odstopila, kmetje pa se moramo zavedati, da smo sedaj poleg naših živali tudi sami izpostavljeni »digitalni paši«. Ministrica je izrazila obžalovanje in tu se njena odgovornost konča.

Pri tem se mi odpira vprašanje: če tako slabo varujejo podatke, ali res sploh znajo varovati hrano in živali? Morda je čas, da se ta uprava preimenuje v »Upravo za varno hrano, nevarne podatke in uradno zmedenost«. Ob tem še cinično dodajam, da transparentnost pa imamo, kajti država še nikoli ni imela tako dostopnih podatkov (samo tega niso imeli v načrtu).

Prihaja tudi pomoč, za katero menim, da je bolj pesek v oči, kajti pred volitvami bodo zagotovo objavljeni podatki o visokih milijonih pomoči v kmetijstvu v preteklem letu. Pomagali bodo sadjarjem (ampak zgolj površinsko za lani, ne glede na letošnje velike izpade), prihaja pomoč zaradi modrega jezika, ki je prizadel drobnico in govedo. Ampak zakaj bo pomoč samo za rejce drobnice? Morda zato, ker pri govedu ni bilo modrega jezika? Toda zakaj potem pogini in zakaj bo potem obvezno cepljenje? Morda bo pa celo pomoč za sušo in pozebo v letošnjem letu? Veliko pomoči. In kje je učinek? Učinek je »pesek v oči«, pa ne samo kmetom, ki seveda sprejmemo pomoč, ker je nujno potrebna, še največ peska v oči dobi potrošnik, ki zagotovo ob tem pomisli: »Zakaj pomoč, če pa moram plačevati vedno več za hrano v trgovini?«

Brez skrbi, novi zakon o hrani bo to zagotovo spremenil, tako namreč zagotavlja ministrica, ki hkrati ugotavlja, da smo za visoke cene v trgovini krivi vsi. In ko govorijo o vseh, vsi po vrsti poudarjajo, da se je podražila vhodna surovina, torej je spet največ kriv kmet. Lahko si zapojejo refren: »Kmetje spet dvigujejo cene.« Lahko da bodo kmalu tudi na naslednja vprašanja vedno isti odgovori: Cene rastejo? Kmet!; Hrane primanjkuje? Kmet!; Dež, suša, pozeba? Kmet ni pripravljen!

Morda bi pa morali biti hvaležni, da kmet še vztraja. Morda bomo takrat, ko ne bo več vztrajal, ugotovili, da za vse pa res ni (bil) kriv kmet. Pomoči, ki jih dobi, pa so verjetno še bolj upravičene kot tiste, o katerih se zadnje čase veliko govori. Da, govorim o socialnih pomočeh, ki razvrednotijo tiste vrednote, zaradi katerih bi kdo sploh še iskal delo.

Kolumno pripravlja: ZSPM