Obarvajmo jih naravno . Jajca so nekdaj barvali le z naravnimi barvili, nato pa so vrečke z obarvanim prahom postale dostopne na vsakem koraku in hitro smo posegli po njih. Toda znova se vračamo k naravi in vsemu, kar nam ponuja. Naravno obarvane pirhe lahko tudi pojemo.Pobarvana in okrašena jajca – pirhi, pisanice, remenke – imajo globok simbolni pomen ob največjem krščanskem prazniku, hkrati pa nam dajejo nešteto priložnosti, da svoje ustvarjalne spretnosti in brezmejno domišljijo pokažemo na krhki jajčni lupini.Tradicionalne tehnike, kot so pisanje po jajcu s tekočim voskom, odstranjevanje barve s praskanjem ali drsanjem, zahtevajo dosti znanja, spretnosti in vaje, toda sodobni čas je prinesel tudi preprostejše načine barvanja in krašenja.PRVI SO BILI RDEČITradicija barvanja jajc se je začela že v 16. stoletju. Jajc tedaj še niso krasili, so jih pa kuhali v vodi z lesom pražiljke, da so se obarvala rdeče. Pisana jajca so se začela pojavljati stoletje pozneje, zlato dobo krašenja jajc sta prinesla barok in rokoko.Jajca z belo lupino se lepše obarvajo kot jajca z rjavo lupino. Če belih jajc nimamo, lahko rjava razbarvamo. To storimo takole: v večji lonec položimo jajca sobne temperature. Prilijemo enako razmerje hladne vode in vinskega kisa, da so jajca povsem prekrita s tekočino. Posolimo in kuhamo pri temperaturi, da tekočina le nežno vre 20 minut. Med kuhanjem lahko z žlico pobiramo peno, ki se nabira na površju. Nato s krpo odstranimo rjavo plast z jajc. Jajca z razbarvano lupino imajo stanjšano lupino, zato je ta bolj krhka in moramo z njimi ravnati pazljivo. Če nameravamo ta jajca zaužiti, jih barvamo samo z naravnimi barvili.Verjetno je najbolj razširjen način naravnega barvanja jajc kuhanje jajc v rjavih ali rdečih čebulnih olupkih. Več imamo olupkov, bolj intenzivna bo barva. To je tehnika, ki vedno uspe. Na jajce lahko prej položimo drobne pomladne cvetove ali listke: trobentice, marjetice, peteršilj, deteljico, regrat …, in jih tesno ovijemo v najlonsko nogavico ali gazo, konce tesno zavežemo. Okoli jajca lahko nataknemo tudi več elastik in ustvarimo zanimive vzorce, saj se z elastiko prekriti deli ne bodo obarvali. Nato jajca postavimo na čebulne olupke v vodi in kuhamo vsaj 15 minut. Tudi te lahko pustimo v vodi še nekaj časa, da bo barva bolj intenzivna. Več olupkov je v vodi, bolj intenzivno bodo obarvali jajca.Druga možnost barvanja s čebulnimi olupki vzame nekoliko več časa, a je učinek vreden truda. Pirhi bodo čudovito marmorirani, če čebulne olupke – rdeče in rjave čebule – s škarjami narežemo na majhne kvadratke, nato pa v njih povaljamo navlažena jajca in jih ovijemo v najlonsko nogavico ali gazo, konce pa tesno zavežemo. Postavimo jih v kozico, v katero smo nasuli skodelico posušenih hibiskusovih cvetov, prelijemo z dovolj vode, da so prekriti, in kuhamo pri zmerni temperaturi 15 minut. Jajca naj se še nekaj časa namakajo.Posušene obarvane pirhe namastimo s špehom, da se bodo svetili.Nadvse domiselno je barvanje jajc v teranu. Svetlikajoča sivo-vijolična barva bo zares izrazita, če bomo imeli kakovosten teran – takega, ki je zorel v lesenih sodih. V kozico položimo le toliko jajc, da imajo dovolj prostora in se ne dotikajo drug drugega, nato jih prelijemo s toliko terana, da so povsem prekrita. Kozico postavimo na ogenj in kuhamo do vretja, nato jih pustimo nežno vreti le 10 minut. Odstavimo in pustimo, naj se jajca namakajo v teranu do naslednjega dne. Nato jih vzamemo iz kozice in pustimo, naj se osušijo. Nič jih ne brišemo! Ko bodo povsem suhi, se bo pokazala svetlikajoča sivo-vijolična barva. Na površini bodo imeli pirhi nešteto drobnih kristalčkov, ki so v resnici vinski kamen, izločen iz vina.Tako imenovana servietna tehnika je postala nadvse priljubljen način krašenja pirhov v zadnjih letih. Zanjo je potrebnega malce več časa, natančnosti in potrpežljivosti, toda pirhi so prave umetnine. Jajca moramo najprej skuhati, med kuhanjem jajc pa si lahko pripravimo vse preostale pripomočke: papirnate prtičke z drobnimi motivi, škarje, čopič … Motive izrežemo čim bolj natančno, nato jih ločimo od preostalih slojev papirnatega prtička; potrebujemo le zgornji sloj z motivi.Če nameravamo pirhe pojesti, potem za lepljenje uporabimo naravna lepila: stepen jajčni beljak ali sladkorno raztopino, ki jo pripravimo tako, da v skledico nalijemo deciliter vode in v njej raztopimo dve žlici sladkorja v prahu.Motive položimo na jajce in jih s čopičem, pomočenim v sladkorno raztopino ali stepen beljak, nežno prilepimo na jajčno lupino. Pustimo, da se jajca dobro osušijo.Rumene pirhe bomo najlažje dobili, če jih kuhamo v vodi z dodatkom kurkume v prahu, oranžne z dodatkom nekaj žlic mlete rdeče paprike, nežno roza bodo jajca, skuhana v čistem soku rdeče pese, modra pa postanejo, če jih kuhamo skupaj s posušenimi borovnicami ali rdečim zeljem. Okoli velike noči se že močno razraste čemaž, z njim lahko obarvamo jajca zeleno, in sicer takole: nekaj pesti čemaža narežemo in prelijemo z vodo, da je povsem prekrit. Namaka naj se od štiri do pet ur, nato kozico postavimo na kuhališče, da nežno vre vsaj pol ure. Kozico s čemažem odstavimo in pustimo, da se ohladi. Nato položimo vanjo skuhana jajca in jih namakamo vsaj pol ure, vmes jih lahko enkrat obrnemo.
Jajca so nekdaj barvali le z naravnimi barvili, nato pa so vrečke z obarvanim prahom postale dostopne na vsakem koraku in hitro smo posegli po njih. Toda znova se vračamo k naravi in vsemu, kar nam ponuja. Naravno obarvane pirhe lahko tudi pojemo.
Pobarvana in okrašena jajca – pirhi, pisanice, remenke – imajo globok simbolni pomen ob največjem krščanskem prazniku, hkrati pa nam dajejo nešteto priložnosti, da svoje ustvarjalne spretnosti in brezmejno domišljijo pokažemo na krhki jajčni lupini.
Tradicionalne tehnike, kot so pisanje po jajcu s tekočim voskom, odstranjevanje barve s praskanjem ali drsanjem, zahtevajo dosti znanja, spretnosti in vaje, toda sodobni čas je prinesel tudi preprostejše načine barvanja in krašenja.
PRVI SO BILI RDEČI Tradicija barvanja jajc se je začela že v 16. stoletju. Jajc tedaj še niso krasili, so jih pa kuhali v vodi z lesom pražiljke, da so se obarvala rdeče. Pisana jajca so se začela pojavljati stoletje pozneje, zlato dobo krašenja jajc sta prinesla barok in rokoko.
Kako razbarvamo jajca?
Jajca z belo lupino se lepše obarvajo kot jajca z rjavo lupino. Če belih jajc nimamo, lahko rjava razbarvamo. To storimo takole: v večji lonec položimo jajca sobne temperature. Prilijemo enako razmerje hladne vode in vinskega kisa, da so jajca povsem prekrita s tekočino. Posolimo in kuhamo pri temperaturi, da tekočina le nežno vre 20 minut. Med kuhanjem lahko z žlico pobiramo peno, ki se nabira na površju. Nato s krpo odstranimo rjavo plast z jajc. Jajca z razbarvano lupino imajo stanjšano lupino, zato je ta bolj krhka in moramo z njimi ravnati pazljivo. Če nameravamo ta jajca zaužiti, jih barvamo samo z naravnimi barvili.
Čebulni olupki
Verjetno je najbolj razširjen način naravnega barvanja jajc kuhanje jajc v rjavih ali rdečih čebulnih olupkih. Več imamo olupkov, bolj intenzivna bo barva. To je tehnika, ki vedno uspe. Na jajce lahko prej položimo drobne pomladne cvetove ali listke: trobentice, marjetice, peteršilj, deteljico, regrat …, in jih tesno ovijemo v najlonsko nogavico ali gazo, konce tesno zavežemo. Okoli jajca lahko nataknemo tudi več elastik in ustvarimo zanimive vzorce, saj se z elastiko prekriti deli ne bodo obarvali. Nato jajca postavimo na čebulne olupke v vodi in kuhamo vsaj 15 minut. Tudi te lahko pustimo v vodi še nekaj časa, da bo barva bolj intenzivna. Več olupkov je v vodi, bolj intenzivno bodo obarvali jajca.
Druga možnost barvanja s čebulnimi olupki vzame nekoliko več časa, a je učinek vreden truda. Pirhi bodo čudovito marmorirani, če čebulne olupke – rdeče in rjave čebule – s škarjami narežemo na majhne kvadratke, nato pa v njih povaljamo navlažena jajca in jih ovijemo v najlonsko nogavico ali gazo, konce pa tesno zavežemo. Postavimo jih v kozico, v katero smo nasuli skodelico posušenih hibiskusovih cvetov, prelijemo z dovolj vode, da so prekriti, in kuhamo pri zmerni temperaturi 15 minut. Jajca naj se še nekaj časa namakajo.
Posušene obarvane pirhe namastimo s špehom, da se bodo svetili.
Teran
Nadvse domiselno je barvanje jajc v teranu. Svetlikajoča sivo-vijolična barva bo zares izrazita, če bomo imeli kakovosten teran – takega, ki je zorel v lesenih sodih. V kozico položimo le toliko jajc, da imajo dovolj prostora in se ne dotikajo drug drugega, nato jih prelijemo s toliko terana, da so povsem prekrita. Kozico postavimo na ogenj in kuhamo do vretja, nato jih pustimo nežno vreti le 10 minut. Odstavimo in pustimo, naj se jajca namakajo v teranu do naslednjega dne. Nato jih vzamemo iz kozice in pustimo, naj se osušijo. Nič jih ne brišemo! Ko bodo povsem suhi, se bo pokazala svetlikajoča sivo-vijolična barva. Na površini bodo imeli pirhi nešteto drobnih kristalčkov, ki so v resnici vinski kamen, izločen iz vina.
Papirnati prtički
Tako imenovana servietna tehnika je postala nadvse priljubljen način krašenja pirhov v zadnjih letih. Zanjo je potrebnega malce več časa, natančnosti in potrpežljivosti, toda pirhi so prave umetnine. Jajca moramo najprej skuhati, med kuhanjem jajc pa si lahko pripravimo vse preostale pripomočke: papirnate prtičke z drobnimi motivi, škarje, čopič … Motive izrežemo čim bolj natančno, nato jih ločimo od preostalih slojev papirnatega prtička; potrebujemo le zgornji sloj z motivi.
Če nameravamo pirhe pojesti, potem za lepljenje uporabimo naravna lepila: stepen jajčni beljak ali sladkorno raztopino, ki jo pripravimo tako, da v skledico nalijemo deciliter vode in v njej raztopimo dve žlici sladkorja v prahu.
Motive položimo na jajce in jih s čopičem, pomočenim v sladkorno raztopino ali stepen beljak, nežno prilepimo na jajčno lupino. Pustimo, da se jajca dobro osušijo.
Rumene pirhe bomo najlažje dobili, če jih kuhamo v vodi z dodatkom kurkume v prahu, oranžne z dodatkom nekaj žlic mlete rdeče paprike, nežno roza bodo jajca, skuhana v čistem soku rdeče pese, modra pa postanejo, če jih kuhamo skupaj s posušenimi borovnicami ali rdečim zeljem. Okoli velike noči se že močno razraste čemaž, z njim lahko obarvamo jajca zeleno, in sicer takole: nekaj pesti čemaža narežemo in prelijemo z vodo, da je povsem prekrit. Namaka naj se od štiri do pet ur, nato kozico postavimo na kuhališče, da nežno vre vsaj pol ure. Kozico s čemažem odstavimo in pustimo, da se ohladi. Nato položimo vanjo skuhana jajca in jih namakamo vsaj pol ure, vmes jih lahko enkrat obrnemo.
🌾⏱️ Žetev žit je zaradi vročine in stabilnega vremena že zaključena.
VEČ 👉 https://t.co/bBWaIz6Hhh https://t.co/TtKoOF5ENS
23.07.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] 🫐 Ameriške borovnice so odlična izbira za ekološko pridelavo. 🌱✨
VEČ 👉 https://t.co/aPQkmLUy2j
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/tQd9tB1THk
22.07.2026
🚜 Traktor je nepogrešljiv, a tudi nevaren. ⚠️ Varnost na kmetiji naj bo vedno na prvem mestu. 🛑👨🌾
VEČ 👉 https://t.co/RcsFHlxERk
#traktor #varnost #kmetijstvo https://t.co/L4Er80AtXS
22.07.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] 🌱 Za uspešno ohranjanje travišč sta ključna kmetijstvo 🚜 in predvsem reja travojedih živali 🐄🐑.
VEČ 👉 https://t.co/YvDmY3UNng
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/Wz0y1nUcWl
21.07.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] 🍾✨ Pet-nat je vse bolj priljubljeno naravno peneče vino, tudi v Sloveniji. 🇸🇮
VEČ 👉 https://t.co/9fpqD3fCrE
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/iQ8HkdQnsD
20.07.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] 🍇 Posestvo MonteMoro – ekološka pridelava z mislijo na naravo. 💚
VEČ 👉 https://t.co/Z7jXvK4gjr
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/Bf31lnQSIb
15.07.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] 🌞🌱 Poleti pridelek rešujejo zdrava tla in vlaga. 💧
VEČ 👉 https://t.co/qmMX2yevum
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/dDwsipE645
15.07.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] 🚜 Mulčer 🌱 – naravna pot do zdravih tal 🌍.
VEČ 👉 https://t.co/J7RkeaYpYu
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/RVG0FzcQN6
14.07.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] Zdravje rastlin je ključno za 🍎 prehransko varnost, 🌍 okolje in kakovost življenja.
VEČ 👉 https://t.co/K0USFPJ5fJ
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/vcHhoOixHy
14.07.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] 🌾Danes ni pomembna le količina hrane, ampak tudi način njene pridelave 🌱.
VEČ 👉 https://t.co/bKGeI4ZcNi
@EUAgri #imcap #cap #blog https://t.co/2sllAmcKwG
14.07.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] 🌱 Kakovostna ekološka semena in prilagojene sorte 🌾 so temelj uspešne ekološke pridelave. 💚
VEČ 👉 https://t.co/OQSsax7l8V
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/PAL0zlhVia
13.07.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] 🌿 Na kmetiji Polone Ratajc je pridelava aronije 🍇 v dobrem desetletju zrasla v uspešno kmetijsko in podjetniško zgodbo. 🚜✨
VEČ 👉 https://t.co/EulJoSBYMi
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/xp1oihBDaJ
13.07.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] 🍷 Ekološka vina so vse bolj iskana doma in v tujini 🌍. Zato je ekološka pridelava odlična priložnost za slovenske vinarje 🍇💚.
VEČ 👉 https://t.co/XAe9EbeAbK
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/01qpoeLyNP
13.07.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] Mladi 👩🌾👨🌾 so ključni za prihodnost kmetijstva in uspešno prenovo kmetij 🚜.
VEČ 👉 https://t.co/RRn8unbwXp
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/mnLHFv2VuP
13.07.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] 🌱🐔 Ekološka reja kokoši skrbi za živali ❤️, okolje 🌍 in kakovostna jajca 🥚.
VEČ 👉 https://t.co/PX49GVsP1M
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/a1xatzEeid
13.07.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] 🌱 Za bolj zdrava tla, večjo odpornost tal na sušo in manj škodljivcev. 🌾
VEČ 👉 https://t.co/PgMzHo6tt3
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/azYaR71AkI
10.07.2026
[EKOloško = LOGIČNO ] Ekološka hrana: Resnica ali le dobra reklama? 🍏🤔
PRISLUHNITE 👇
@EUAgri #imcap #cap #eco #skp #vlog
https://t.co/yev5PreiJu
09.07.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] 🌱 Trajnostno kmetovanje za zdrava tla, manj škodljivcev in boljše pridelke. 🌾♻️
VEČ 👉 https://t.co/L2lf8rri6R
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/KnqXh1hQub
08.07.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] 🌿🍇 Tudi na posestvu MonteMoro so vključeni v ukrep IRP19 – Ekološka pridelava (SKP 2023–2027).
VEČ 👇
@EUAgri #IMCAP #CAP #SKP #ekološko
https://t.co/7hbdRcczXM
08.07.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] 🎙️ O ekološkem mleku, domači predelavi in prihodnosti slovenskega mlekarstva. 🥛🌱🇸🇮
👂 https://t.co/Sh9wXvbgw1
@EUAgri #imcap #cap #eco #skp #podcast https://t.co/dQ1tBCSjXb