Obarvajmo jih naravno . Jajca so nekdaj barvali le z naravnimi barvili, nato pa so vrečke z obarvanim prahom postale dostopne na vsakem koraku in hitro smo posegli po njih. Toda znova se vračamo k naravi in vsemu, kar nam ponuja. Naravno obarvane pirhe lahko tudi pojemo.Pobarvana in okrašena jajca – pirhi, pisanice, remenke – imajo globok simbolni pomen ob največjem krščanskem prazniku, hkrati pa nam dajejo nešteto priložnosti, da svoje ustvarjalne spretnosti in brezmejno domišljijo pokažemo na krhki jajčni lupini.Tradicionalne tehnike, kot so pisanje po jajcu s tekočim voskom, odstranjevanje barve s praskanjem ali drsanjem, zahtevajo dosti znanja, spretnosti in vaje, toda sodobni čas je prinesel tudi preprostejše načine barvanja in krašenja.PRVI SO BILI RDEČITradicija barvanja jajc se je začela že v 16. stoletju. Jajc tedaj še niso krasili, so jih pa kuhali v vodi z lesom pražiljke, da so se obarvala rdeče. Pisana jajca so se začela pojavljati stoletje pozneje, zlato dobo krašenja jajc sta prinesla barok in rokoko.Jajca z belo lupino se lepše obarvajo kot jajca z rjavo lupino. Če belih jajc nimamo, lahko rjava razbarvamo. To storimo takole: v večji lonec položimo jajca sobne temperature. Prilijemo enako razmerje hladne vode in vinskega kisa, da so jajca povsem prekrita s tekočino. Posolimo in kuhamo pri temperaturi, da tekočina le nežno vre 20 minut. Med kuhanjem lahko z žlico pobiramo peno, ki se nabira na površju. Nato s krpo odstranimo rjavo plast z jajc. Jajca z razbarvano lupino imajo stanjšano lupino, zato je ta bolj krhka in moramo z njimi ravnati pazljivo. Če nameravamo ta jajca zaužiti, jih barvamo samo z naravnimi barvili.Verjetno je najbolj razširjen način naravnega barvanja jajc kuhanje jajc v rjavih ali rdečih čebulnih olupkih. Več imamo olupkov, bolj intenzivna bo barva. To je tehnika, ki vedno uspe. Na jajce lahko prej položimo drobne pomladne cvetove ali listke: trobentice, marjetice, peteršilj, deteljico, regrat …, in jih tesno ovijemo v najlonsko nogavico ali gazo, konce tesno zavežemo. Okoli jajca lahko nataknemo tudi več elastik in ustvarimo zanimive vzorce, saj se z elastiko prekriti deli ne bodo obarvali. Nato jajca postavimo na čebulne olupke v vodi in kuhamo vsaj 15 minut. Tudi te lahko pustimo v vodi še nekaj časa, da bo barva bolj intenzivna. Več olupkov je v vodi, bolj intenzivno bodo obarvali jajca.Druga možnost barvanja s čebulnimi olupki vzame nekoliko več časa, a je učinek vreden truda. Pirhi bodo čudovito marmorirani, če čebulne olupke – rdeče in rjave čebule – s škarjami narežemo na majhne kvadratke, nato pa v njih povaljamo navlažena jajca in jih ovijemo v najlonsko nogavico ali gazo, konce pa tesno zavežemo. Postavimo jih v kozico, v katero smo nasuli skodelico posušenih hibiskusovih cvetov, prelijemo z dovolj vode, da so prekriti, in kuhamo pri zmerni temperaturi 15 minut. Jajca naj se še nekaj časa namakajo.Posušene obarvane pirhe namastimo s špehom, da se bodo svetili.Nadvse domiselno je barvanje jajc v teranu. Svetlikajoča sivo-vijolična barva bo zares izrazita, če bomo imeli kakovosten teran – takega, ki je zorel v lesenih sodih. V kozico položimo le toliko jajc, da imajo dovolj prostora in se ne dotikajo drug drugega, nato jih prelijemo s toliko terana, da so povsem prekrita. Kozico postavimo na ogenj in kuhamo do vretja, nato jih pustimo nežno vreti le 10 minut. Odstavimo in pustimo, naj se jajca namakajo v teranu do naslednjega dne. Nato jih vzamemo iz kozice in pustimo, naj se osušijo. Nič jih ne brišemo! Ko bodo povsem suhi, se bo pokazala svetlikajoča sivo-vijolična barva. Na površini bodo imeli pirhi nešteto drobnih kristalčkov, ki so v resnici vinski kamen, izločen iz vina.Tako imenovana servietna tehnika je postala nadvse priljubljen način krašenja pirhov v zadnjih letih. Zanjo je potrebnega malce več časa, natančnosti in potrpežljivosti, toda pirhi so prave umetnine. Jajca moramo najprej skuhati, med kuhanjem jajc pa si lahko pripravimo vse preostale pripomočke: papirnate prtičke z drobnimi motivi, škarje, čopič … Motive izrežemo čim bolj natančno, nato jih ločimo od preostalih slojev papirnatega prtička; potrebujemo le zgornji sloj z motivi.Če nameravamo pirhe pojesti, potem za lepljenje uporabimo naravna lepila: stepen jajčni beljak ali sladkorno raztopino, ki jo pripravimo tako, da v skledico nalijemo deciliter vode in v njej raztopimo dve žlici sladkorja v prahu.Motive položimo na jajce in jih s čopičem, pomočenim v sladkorno raztopino ali stepen beljak, nežno prilepimo na jajčno lupino. Pustimo, da se jajca dobro osušijo.Rumene pirhe bomo najlažje dobili, če jih kuhamo v vodi z dodatkom kurkume v prahu, oranžne z dodatkom nekaj žlic mlete rdeče paprike, nežno roza bodo jajca, skuhana v čistem soku rdeče pese, modra pa postanejo, če jih kuhamo skupaj s posušenimi borovnicami ali rdečim zeljem. Okoli velike noči se že močno razraste čemaž, z njim lahko obarvamo jajca zeleno, in sicer takole: nekaj pesti čemaža narežemo in prelijemo z vodo, da je povsem prekrit. Namaka naj se od štiri do pet ur, nato kozico postavimo na kuhališče, da nežno vre vsaj pol ure. Kozico s čemažem odstavimo in pustimo, da se ohladi. Nato položimo vanjo skuhana jajca in jih namakamo vsaj pol ure, vmes jih lahko enkrat obrnemo.
Jajca so nekdaj barvali le z naravnimi barvili, nato pa so vrečke z obarvanim prahom postale dostopne na vsakem koraku in hitro smo posegli po njih. Toda znova se vračamo k naravi in vsemu, kar nam ponuja. Naravno obarvane pirhe lahko tudi pojemo.
Pobarvana in okrašena jajca – pirhi, pisanice, remenke – imajo globok simbolni pomen ob največjem krščanskem prazniku, hkrati pa nam dajejo nešteto priložnosti, da svoje ustvarjalne spretnosti in brezmejno domišljijo pokažemo na krhki jajčni lupini.
Tradicionalne tehnike, kot so pisanje po jajcu s tekočim voskom, odstranjevanje barve s praskanjem ali drsanjem, zahtevajo dosti znanja, spretnosti in vaje, toda sodobni čas je prinesel tudi preprostejše načine barvanja in krašenja.
PRVI SO BILI RDEČI Tradicija barvanja jajc se je začela že v 16. stoletju. Jajc tedaj še niso krasili, so jih pa kuhali v vodi z lesom pražiljke, da so se obarvala rdeče. Pisana jajca so se začela pojavljati stoletje pozneje, zlato dobo krašenja jajc sta prinesla barok in rokoko.
Kako razbarvamo jajca?
Jajca z belo lupino se lepše obarvajo kot jajca z rjavo lupino. Če belih jajc nimamo, lahko rjava razbarvamo. To storimo takole: v večji lonec položimo jajca sobne temperature. Prilijemo enako razmerje hladne vode in vinskega kisa, da so jajca povsem prekrita s tekočino. Posolimo in kuhamo pri temperaturi, da tekočina le nežno vre 20 minut. Med kuhanjem lahko z žlico pobiramo peno, ki se nabira na površju. Nato s krpo odstranimo rjavo plast z jajc. Jajca z razbarvano lupino imajo stanjšano lupino, zato je ta bolj krhka in moramo z njimi ravnati pazljivo. Če nameravamo ta jajca zaužiti, jih barvamo samo z naravnimi barvili.
Čebulni olupki
Verjetno je najbolj razširjen način naravnega barvanja jajc kuhanje jajc v rjavih ali rdečih čebulnih olupkih. Več imamo olupkov, bolj intenzivna bo barva. To je tehnika, ki vedno uspe. Na jajce lahko prej položimo drobne pomladne cvetove ali listke: trobentice, marjetice, peteršilj, deteljico, regrat …, in jih tesno ovijemo v najlonsko nogavico ali gazo, konce tesno zavežemo. Okoli jajca lahko nataknemo tudi več elastik in ustvarimo zanimive vzorce, saj se z elastiko prekriti deli ne bodo obarvali. Nato jajca postavimo na čebulne olupke v vodi in kuhamo vsaj 15 minut. Tudi te lahko pustimo v vodi še nekaj časa, da bo barva bolj intenzivna. Več olupkov je v vodi, bolj intenzivno bodo obarvali jajca.
Druga možnost barvanja s čebulnimi olupki vzame nekoliko več časa, a je učinek vreden truda. Pirhi bodo čudovito marmorirani, če čebulne olupke – rdeče in rjave čebule – s škarjami narežemo na majhne kvadratke, nato pa v njih povaljamo navlažena jajca in jih ovijemo v najlonsko nogavico ali gazo, konce pa tesno zavežemo. Postavimo jih v kozico, v katero smo nasuli skodelico posušenih hibiskusovih cvetov, prelijemo z dovolj vode, da so prekriti, in kuhamo pri zmerni temperaturi 15 minut. Jajca naj se še nekaj časa namakajo.
Posušene obarvane pirhe namastimo s špehom, da se bodo svetili.
Teran
Nadvse domiselno je barvanje jajc v teranu. Svetlikajoča sivo-vijolična barva bo zares izrazita, če bomo imeli kakovosten teran – takega, ki je zorel v lesenih sodih. V kozico položimo le toliko jajc, da imajo dovolj prostora in se ne dotikajo drug drugega, nato jih prelijemo s toliko terana, da so povsem prekrita. Kozico postavimo na ogenj in kuhamo do vretja, nato jih pustimo nežno vreti le 10 minut. Odstavimo in pustimo, naj se jajca namakajo v teranu do naslednjega dne. Nato jih vzamemo iz kozice in pustimo, naj se osušijo. Nič jih ne brišemo! Ko bodo povsem suhi, se bo pokazala svetlikajoča sivo-vijolična barva. Na površini bodo imeli pirhi nešteto drobnih kristalčkov, ki so v resnici vinski kamen, izločen iz vina.
Papirnati prtički
Tako imenovana servietna tehnika je postala nadvse priljubljen način krašenja pirhov v zadnjih letih. Zanjo je potrebnega malce več časa, natančnosti in potrpežljivosti, toda pirhi so prave umetnine. Jajca moramo najprej skuhati, med kuhanjem jajc pa si lahko pripravimo vse preostale pripomočke: papirnate prtičke z drobnimi motivi, škarje, čopič … Motive izrežemo čim bolj natančno, nato jih ločimo od preostalih slojev papirnatega prtička; potrebujemo le zgornji sloj z motivi.
Če nameravamo pirhe pojesti, potem za lepljenje uporabimo naravna lepila: stepen jajčni beljak ali sladkorno raztopino, ki jo pripravimo tako, da v skledico nalijemo deciliter vode in v njej raztopimo dve žlici sladkorja v prahu.
Motive položimo na jajce in jih s čopičem, pomočenim v sladkorno raztopino ali stepen beljak, nežno prilepimo na jajčno lupino. Pustimo, da se jajca dobro osušijo.
Rumene pirhe bomo najlažje dobili, če jih kuhamo v vodi z dodatkom kurkume v prahu, oranžne z dodatkom nekaj žlic mlete rdeče paprike, nežno roza bodo jajca, skuhana v čistem soku rdeče pese, modra pa postanejo, če jih kuhamo skupaj s posušenimi borovnicami ali rdečim zeljem. Okoli velike noči se že močno razraste čemaž, z njim lahko obarvamo jajca zeleno, in sicer takole: nekaj pesti čemaža narežemo in prelijemo z vodo, da je povsem prekrit. Namaka naj se od štiri do pet ur, nato kozico postavimo na kuhališče, da nežno vre vsaj pol ure. Kozico s čemažem odstavimo in pustimo, da se ohladi. Nato položimo vanjo skuhana jajca in jih namakamo vsaj pol ure, vmes jih lahko enkrat obrnemo.
EU daje 8,3 mrd € za mlade kmete 🚜, a brez zemlje in financ ne gre 🌱 VEČ 👇
https://t.co/Xy3n0LAunI
15.04.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] V ekoloških nasadih, kjer uporaba kemičnih sredstev ni dovoljena, so pletveniki pogosto ključni del tehnologije pridelave.
VEČ 🚜 https://t.co/WZ4vhe1v4x
@Food_EU #IMCAP #CAP https://t.co/e6me6diRJA
15.04.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] Rdeča pesa je ena od vrtnin, ki jo lahko zelo uspešno pridelujemo tudi na ekološki način.
VEČ 🫶 https://t.co/hVxPdTC2T3
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/ynRCW3l0lq
15.04.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] Izginjanje številnih vrst ptic je postala stalnica intenzivnega kmetovanja.
VEČ 🍀 https://t.co/hwQqdt5mi3
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/Ilfi6UjqeD
15.04.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] Krompir torej zaostaja za povprečjem ekološkega kmetijstva, ker je za bolezni in škodljivce zelo občutljiva kultura.
VEČ 🥔 https://t.co/IhI8CloB3K
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/UNbt1N7P07
15.04.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] Kmetija B'ZGAR je ekološka, kar pomeni, da pridelujejo brez pesticidov in umetnih gnojil.
VEČ 👉 https://t.co/fMqW6TLFQH
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/jbHdMRxpl4
15.04.2026
Ukrajina postaja resna konkurenca evropskemu kmetijstvu 🌾🇪🇺⚠️
VEČ 👇
https://t.co/LSoka4xsrE
13.04.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] Pridelavo lokalnih sort zelenjave podpira tudi Skupna kmetijska politika v okviru ukrepa Lokalne sorte IRP 42.
VEČ 🧅 https://t.co/HkdGwa4M4v
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/8voGv8DVQx
10.04.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡]Ekološko kmetijstvo temelji na mehanskih, agrotehničnih in preventivnih ukrepih.
VEČ 🌱 https://t.co/Yqr8FA5MpM
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/hyMrTP44y8
10.04.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] Kmetija B'zgar z ekološkim pristopom in podporo SKP gradi trajnostno prihodnost. 🌾💚
VEČ 👇
@EUAgri #IMCAP #CAP #SKP #ekološko
https://t.co/WFoG7jwjd2
09.04.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] EU podpira ekološko pridelavo zaradi okoljskih, zdravstvenih in gospodarskih koristi.
VEČ 🌱 https://t.co/5jBvQCFF30
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/QDzVvypa2X
09.04.2026
Na današnji dan so pričele cene nafte na svetovnih borzah padati 📉🛢️🌍
VEČ ➡️ https://t.co/fAXW4nUBgU https://t.co/j8eFyu5lxb
08.04.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡]Ekološka pridelava špargljev 🌱 predstavlja trajnostni pristop 🌍 h kmetovanju 🚜💚.
VEČ 👉 https://t.co/tx6Uei1RtP
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/hk8NiVoPL4
08.04.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] EU spodbuja lokalno pridelavo žit in uporabo lokalne moke za kruh.
ZAKAJ?🌾🥖 https://t.co/MA6d1Lezo0
@EUAgri #imcap #cap #blog https://t.co/4ebglCaj6S
Po več kot enem letu prodaje se je zgodil nakup 📝 velikega kmetijskega posestva 🚜🌾.
VEČ ➡️ https://t.co/8EOybwELGS https://t.co/FgAJjtFYJt
07.04.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] Zgodnja spomladanska setev daje travi prednost pred poletnimi pleveli.
VEČ 👉 https://t.co/EjlMsewbpU
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/7UHYbaEmPH
07.04.2026
Poiščite veselje v drobnih trenutkih. 💛☀️✨😊
https://t.co/l7iYZnatJG https://t.co/SebGrSSqHA
03.04.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] EU podpira sheme kakovosti in lokalne oznake za ekološke čebelarje iz več pomembnih razlogov. 🐝🐝
KATERIH? 👉 https://t.co/I1pOEReohX
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/yrt3tVRLev
03.04.2026
[EKOloško = LOGIČNO 💡] April je izredno pomemben mesec za razvoj 🐝🐝🐝 družin.
VEČ 👉 https://t.co/cSSql1xgz1
@EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/hbwxBS2tGq