Prvi korak do boljšega počutja in povrnitve zdravja je pravilna izbira živil. »Hrana je naše gorivo, zato ni vseeno, kaj je na naših krožnikih. Sami smo to spoznali pred dobrimi desetimi leti, ko smo se odločili za korenito spremembo: pšenično moko smo nadomestili s pirino, kvas pa z naravnim vzhajalnim sredstvom – drožmi. Ta odločitev je bila najboljša naložba za zdravje vseh v naši družini,« pripoveduje Rosmarie Žitnik iz Starošinc.  Žitnikovi: Robert, Rosmarie in Blaž

Odmik od ustaljenega načina prehranjevanja se ni zgodil čez noč, ampak so se tega lotili postopoma, saj sta morala Rosmarie in Robert Žitnik vpeljati spremembe tudi na tradicionalni poljedelsko-prašičerejski kmetiji. Odločila sta se, da na 24 hektarjih, kolikor obdelujejo lastnih in najetih zemljišč, začnejo pridelovati piro namesto pšenice, še naprej pa so sejali koruzo, ječmen in oljne buče. »Piro pridelujemo brez uporabe umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Pri zatiranju plevelov in rahljanju prsti uporabljamo česalo. Novost na kmetiji je prstasti okopalnik, s katerim rahljamo prst in zatiramo plevel. Zelo dobro se obnese pri pridelavi buč in fižola. Naše vodilo pri pridelavi in spravilu pridelkov pa je biodinamični koledar Marie Thun,« pojasnjuje Robert. Žitnikovi imajo tudi zaključen krog prašičereje, ki jim prinaša pomemben del prihodka. Želje po ekološki pridelavi še niso opustili, kljub ne ravno spodbudnim razmeram.

Rosmarie je sprva hodila še v službo, sin Blaž je bil takrat še osnovnošolec. Rosmarie si je zelo želela ostati doma, a razmere tega niso dovoljevale, vse dokler se z možem nista odločila za širitev kmetije z dopolnilno dejavnostjo. »Ko so začele padati odkupne cene žita in drugih pridelkov, sva vedela, da to dolgoročno ne bo šlo in da moramo pravo vrednost svojim pridelkom najti sami. Tisti, ki so nas poznali in so vedeli, kaj delamo, so naju spodbujali, naj pečeva kruh še zanje in tako sta se začeli razvijati dopolnilna dejavnost peke kruha v krušni peči in drobnega peciva. Uredili smo pekarnico s krušno pečjo, Robert je začel peči kruh za prodajo, jaz pa sem razvijala recepture za drobno pecivo,« se spominja Rosmarie. »Začeli smo ponujati le tisto, kar je dovolj dobro tudi za nas: kruh iz pirine moke, vzhajan z drožmi, raznovrstno drobno pecivo iz pirine moke, pirine testenine, 100-odstotno bučno olje in pražene bučnice z različnimi dodatki …« našteva.

ZADOVOLJNE KOKOŠI
Žitnikova sta gradila na kakovosti, nikoli ni bila v ospredju količina, zato sta bila kakovost in izvor sestavin za peko pomembna od prvega dne. »Če imamo domačo pirino moko, moramo imeti še domača jajca,« je vztrajal Robert. Tako so na Žitnikovi kmetiji začele domovati še kokoši nesnice. Postavili so jim kokošnjak z zeleno streho – na njej je dovolj zemlje, da iz nje raste netresk, a premalo, da bi zrasli tudi pleveli. »Ozelenitev strehe na kokošnjaku se nam je zdela dobra rešitev, saj stoji na odprtem in kokoši nimajo zavetja, kamor bi se umaknile v vročini, pa še lep pogled imamo skozi okno domače kmetije,« šaljivo pristavi sogovornik. Kokoši se prosto pasejo, njihovo dobro ugodje pa se kaže tudi pri dobri nesnosti in kakovosti jajc. Kakovost jajc je pri peki zelo pomembna, pa ne le zaradi barve, tudi zaradi okusa in hranil, ki so v njih. »Kokoši krmimo tudi z lanom, ki je najbogatejši rastlinski vir omega-3-maščobnih kislin. S krmo pa te prehajajo tudi v jajce. Svežino moke zagotavljamo s sprotnim luščenjem pire in mletjem pirinega zrnja v mlinu, kjer ni možnosti pregrevanja moke, zato ohranja za telo dobrodošla hranila. Na leto porabimo in prodamo okoli 2000 kilogramov pirine moke, preostalo pa prodamo kot zrnje,« pove Robert.

Zelena streha na kokošnjaku deluje kot izolacija: poleti je temperatura v njem dosti nižja kot na prostem, zato nudi zavetje kokošim v najhujši pripeki, pozimi pa jih varuje pred mrazom.

Ko so morali povečati število kokoši nesnic, pa »stare« kokoši novih niso sprejele z navdušenjem, zato so postavili še enega. Tudi ta ima zeleno streho, a s še tanjšo plastjo prsti in vulkanskim kamenjem, kar se je izkazalo kot boljša rešitev. Tudi novi kokošnjak bo obdan z lesom, vendar je zidan, da je čiščenje in razkuževanje kokošnjaka ob menjavi jate lažje.

ZDRAVO SLADKANJE
Pravi zanos za prodajo so Žitnikovima dala zlata priznanja, s katerimi so bili njuni izdelki nagrajeni na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. »Že pri prvem sodelovanju na ocenjevanju sva za mašinske kekse prejela vse možne točke, komisija pa je zraven pripisala: Odlično! To nama je dalo upanje, da sva na dobri poti, čeprav takrat pira in izdelki iz pirine moke še niso bili tako znani in priljubljeni med ljudmi kot danes,« se spominja Rosmarie.

S prodajo sta začela v domači prodajalni, v kateri vse leto ponujata raznovrstne kekse iz pirine moke in druge domače izdelke, kruh pa pečejo po naročilu enkrat na teden. »Robert peče kruh, jaz pa piškote. Recepture so naše, razvijamo jih kar dolgo, saj mora izdelek najprej navdušiti nas, šele nato ga ponudimo kupcem. Zelo pomembna je dobra organizacija dela, saj kruh z drožmi vzhaja dlje kot s kvasom, a manj obremenjuje naše telo, saj glive kvasovke predelajo težje prebavljive snovi, « pojasnjuje Rosmarie.

»Zelo pomembno se nam zdi, da se že otroci navajajo na zdravo prehrano, zato že od začetka sodelujeva z okoliškimi šolami in vrtci,« izvemo. Žitnikove kekse ponudijo otrokom za popoldansko malico skupaj s sadjem, kuharice pa so kmalu začele naročati tudi njihovo pirino moko in bučno olje. »Ljudem želimo pokazati, da se ni treba odpovedati sladkim dobrotam v življenju, saj je danes mogoče izbrati bolj zdrave različice. Res bomo zanje odšteli nekaj denarja
več, a jih bomo pojedli manj, saj so polnejšega okusa, « nam pove Rosmarie.

Ponudba Žitnikovih dobrot

Z leti sta pekarno razširila in posodobila z novejšo opremo, ki jima je olajšala ročno delo. »Vsi piškoti morajo biti enake debeline in teže, saj so le tako hkrati pečeni. Sicer se tanjši spečejo hitreje kot debelejši,« pojasni Rosmarie. To delo zdaj opravi stroj, ki samodejno razdeli testo na enako težke kose. »Naši najbolj priljubljeni keksi so čokoleškoti s čokolado in lešniki ter mašinski keksi, kupci pa so vzljubili tudi medenjake, ki smo jih ponudbi drobnega peciva dodali nazadnje. Sprva smo jih želeli ponuditi sezonsko, novembra in decembra, pa se je izkazalo, da jih ljudje radi jejo vse leto,« izvemo. Dobri dve leti prodajajo tudi na Pohorski tržnici pred vhodom v Botanični vrt v Pivoli ter v treh manjših trgovinicah z zdravo prehrano, pridružili so se tudi projektu Visit Ravno polje, v katerem so povezani ponudniki domačih pridelkov in izdelkov ter gostinci iz Občine Kidričevo in Starše. »Med korono je stekla še spletna prodaja naših izdelkov, ki jih dostavljamo na prevzemna mesta na Ptuju, v Mariboru in  okolici, a ta način prodaje ne more nadomestiti izpada prihodka, ki nas je prizadel predvsem zaradi zaprtja vrtcev in šol,« pojasni sogovornica.

Rosmarie Žitnik: »Na tržnici naju stranke rade vprašajo za nasvet. Ničesar ne skrivava, poskušava jim pomagati z znanjem in izkušnjami, ki jih imava. Vesela sva, ko se vrnejo in se nama zahvalijo za pomoč. Prijazna beseda je še vedno dragoceno plačilo.

Najbolj pa naju razveselijo otroci in njihova iskrenost. Spomnim se deklice, ki je poskusila piškot in rekla: ‘Vaši piškoti so še boljši kot od moje babice!’ Mar ni to najlepša pohvala za naš trud?«

Odkar so Žitnikovi stopili na pot bolj zdravega prehranjevanja, opažajo, da se za to pot odloča vse več ljudi. »Če le sem in tja kupimo pirino moko, sicer pa uporabljamo pšenično, nismo naredili veliko za svoje zdravje. Preprosto se je treba odločiti in začeti z malimi koraki. Vem, da to ni lahko, saj se moški in otroci temu radi upirajo, a je treba vztrajati,« svetuje Rosmarie. »Ozaveščanje ljudi o tam, kako pomembna je naša prehrana, je postalo tudi najino poslanstvo,« dodaja. Za stranke si rada vzameta čas, jim pojasnita prednosti uživanja njihovih izdelkov, rada pa jih sprejmeta tudi na kmetiji v Starošincah. »Opažava, da se jim vedno mudi, ko pa pridejo k nam, se zadržijo dlje, kot so nameravali. Zdi se jim, da čas pri nas teče počasneje, pri nas se umirijo in si napolnijo baterije.«

Žitnikova zaenkrat ne načrtujeta širitve kmetije, to odločitev bosta prepustila sinu Blažu, dijaku Šolskega centra Ptuj – Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo, če se bo odločil nadaljevati njuno pot. Blaž je že zdaj nepogrešljiv na kmetiji s svojimi svežimi, mladostniškimi idejami in rad pomaga svojim staršem. A pot do tja je še daleč, zato bodo razvijali nove izdelke, ki bodo dopolnili sedanjo ponudbo. Med novejšimi izdelki v njihovi  ponudbi je bučno olje PREMIUM v posebni glineni steklenici in dva nova okusa praženih bučnih semen – oblita z belo čokolado in meto ter s čokolado s 60-odstotnim deležem kakava. Na kmetiji so uredili še postajališče za avtodome, zato si želijo, da se trenutne razmere čim prej umirijo in se bodo na njihovo dvorišče spet vrnili domači in tuji gostje.