Neplodnost postaja vse resnejša težava, a se o njej še vedno premalo govori. Težave pri zanositvi ima v Evropi že vsak šesti par. Po svetu narašča tako število neplodnih parov kot število postopkov umetne oploditve. Za vsak par, ki se s tem sooča, je velik izziv, kako obdržati zdrav partnerski odnos, najti pravi način reševanja težav ter priti do cilja – zdrave nosečnosti.

O neplodnosti govorimo, ko pri paru ne pride do zanositve po enem letu rednih, nezaščitenih spolnih odnosov (vsaj trije intimni stiki na teden). Ko je ženska stara 38 let in več ter moški 40 let in več, se z zdravljenjem ne čaka 12 mesecev, temveč se po šestih mesecih rednih odnosov čim prej začne z zdravljenjem neplodnosti. V Sloveniji je po strokovnih ocenah vsako leto od 800 do 1000 novih parov, ki se srečajo z nezmožnostjo naravne, spontane zanositve. Še vedno velja, da vzrok neplodnosti nosi v eni tretjini moški, v drugi tretjini ženska, v tretji tretjini imata težave z neplodnostjo oba, v desetih odstotkih pa vzroka neplodnosti ne moremo pojasniti.

Vzroki za neplodnost

Osemdeset odstotkov vseh vzrokov ženske neplodnosti predstavljajo samo trije vzroki, in sicer: motnje ovulacije (sindrom policističnih jajčnikov, debelost), endometrioza in tuboperitonealni vzrok z neprehodnimi jajcevodi. Ostali dejavniki so: starost ženske, razvojne nepravilnosti maternice, miomi, prekomerna telesna teža, spolno prenosljive bolezni, sistemske bolezni (sladkorna bolezen, obolenja ščitnice), zdravila (antidepresivi, steroidi). Neplodnost pri moških je povezana predvsem z motnjami v spermatogenezi (proces nastanka in zorenja semenčic), ki se kažejo v slabši kakovosti sperme (nižjem številu in koncentraciji semenčic, slabši gibljivosti in morfologiji). Za zagotovitev optimalnih pogojev spermatogeneze telo potrebuje izbrane vitamine in minerale. Z njihovim vnosom pripomoremo k optimiziranju procesa razvoja, nastanka in zorenja semenčic. Sam proces spermatogeneze traja približno 12 tednov, v tem času se semenčice obnovijo.

Posledica hitrega ritma življenja je pogosto neustrezna prehrana, ki ji primanjkuje mineralov, vitaminov ter svežine, kar negativno vpliva na zdravje in posledično na plodnost. Prav tako nam zmanjkuje časa za športne aktivnosti, kjer bi se lahko sprostili in pozabili na stresne situacije, povezane s službo ali vsakdanom. Prav stres je eden od pomembnih vzrokov za neplodnost v sodobni družbi. Pomemben dejavnik pri neplodnosti je tudi pozno odločanje za družino. Najbolj plodno obdobje ženske je od 20. do 30. leta starosti, po 30. letu pa plodnost začne upadati, predvsem po 35. letu starosti. 30-letna ženska ima vsak mesec 20 % možnost zanositve, kar pomeni, da med stotimi ženskami v enem ciklu v povprečju zanosi 20 žensk. Ko ženska dopolni 40 let, je verjetnost le še petodstotna.

Kaj lahko storimo sami in možnsoti zdravljanje

V primeru težav je treba obiskati osebnega ginekologa, ki vam bo po približno enem letu neuspešnih poskusov zanositve izdal napotnico in vas napotil v ambulanto za neplodnost k enemu izmed ginekologov, ki se ukvarjajo z neplodnostjo. Če ste se predhodno zdravili zaradi ginekološkega obolenja, ki bi lahko vplivalo na plodnost vas ali vašega partnerja, je priporočljivo, da se naročite že prej. Partner bo
moral opraviti spermiogram, za kar potrebuje napotnico osebnega zdravnika. Z usmerjeno diagnostično obravnavo je možno poiskati najustreznejše zdravljenje. Kljub sodobnim tehnikam, diagnostiki in podrobnim anamnestičnim podatkom v 10 % še vedno ni možno ugotoviti vzroka neplodnosti.
Kadar je to mogoče, se lotijo vzročnega zdravljenja. Vrsta postopka je odvisna od vzroka neplodnosti in starosti ženske.

Če je bilo to neuspešno ali ni možno, svetujejo paru oploditev z biomedicinsko pomočjo. Večini parov lahko medicina danes omogoči rojstvo zdravega otroka. Povprečen uspeh postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo je med 25 in 30 % na ciklus.

Sodobna medicina nam sicer lahko pomaga pri bitki z neplodnostjo s hormonskimi terapijami, ultrazvočnimi pregledi ter operacijami, vsekakor pa za večjo plodnost na začetku lahko veliko storimo tudi sami. Predvsem z zdravim življenjskim slogom. Potrebno je umirjeno in redno gibanje brez izčrpavanja
telesa, zmernost in raznovrstnost pri prehrani, opustitev razvad, kot so kajenje, pretirano uživanje alkoholnih pijač ali zloraba drog, redni spolni odnosi na dva do tri dni, izogibanje škodljivemu stresu z različnimi tehnikami sproščanja in odkrita komunikacija s partnerjem.

Svetuje: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine