V Društvu žena in deklet občine Hajdina se je kmalu po ustanovitvi društva oblikovala skupina, ki se je posvetila raziskovanju rimske kulinarike. Poimenovale so se Rimljanke. Te so po dveh desetletjih poglobljenega raziskovanja pripravile knjigo receptov rimskih jedi z naslovom Nekaj dobrega.

Ni naključje, da so članice hajdinskega društva pritegnile prav jedi iz rimske kuhinje, saj so širše območje Ptuja, kamor spada tudi Hajdina, zaznamovali prav Rimljani. Pobudnik za raziskovanje tega pozabljenega kulinaričnega področja je bil nekdanji župan Občine Hajdina Rado Simonič, ki je knjigi na pot zapisal nekaj spominov na dogodek, ki je bil povod, da so se hajdinske ženske zapisale oživljanju in promociji rimske kuhinje: »Leta 1999 smo na Hajdini ob simpoziju o mitraizmu ob stoletnici odkritja prvega mitreja pripravili razstavo jedi na treh omizjih, ki so jo pripravila vsa takratna ženska društva v občini. Članice Društva žena in deklet občine Hajdina so pripravile okusne jedi iz rimskih časov, Društvo žena Hajdoše je ponudilo jedi in pijačo izpred sto let, Društvo gospodinj Draženci pa je poskrbelo za okusne jedi in pijačo današnjih dni.«

Rimljanke, ki so prve začele z rimsko kulinariko po hajdinsko

Začetki so bili skromni, saj ženske niso imele veliko zgodovinskih virov, na katere bi se lahko oprle in bi bili podlaga za njihovo delo. Kljub temu so ženske vztrajale. »V društvu že od ustanovitve dalje, od leta 1999, deluje zelo aktivna skupina Rimljank, ki se posveča pripravi jedi po receptih starih Rimljanov. Prvi koraki so bili negotovi, saj članice niso imele znanja o tem.

V veliko pomoč sta jim bili arheologinja Mojca Vomer Gojkovič in zgodovinarka mag. Nataša Kolar iz Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Poiskali sta recepte in razvozlali pojme, ki so bili nam povsem neznani … To nam je dalo zagon, da smo svoje znanje, spretnosti in veščine začele izpopolnjevati. Imele smo tudi tridnevno kulinarično delavnico pod vodstvom prof. dr. Svetlane Slapšak,« je zapisala Marija Pulko, nekdanja predsednica društva, ki je nasledila prvo predsednico Marto Sitar.

Najbolj zaslužni za izid knjige Nekaj dobrega z nekdanjim in sedanjim županom

S strokovnim pristopom k raziskovanju rimske kulinarike so Rimljanke z leti nanizale dovolj receptov, da so začele razmišljati o samostojni kulinarični knjigi v želji, da bi predstavile prehrano ljudi, ki so na tem območju živeli pred dvema tisočletjema. Že leta 2020 so se odločile izdati knjižico receptov rimskih jedi, a jim je njihovo zamisel z veliko truda in vztrajnosti uspelo uresničiti lani.

Predlani jim je šla »na roke« epidemija, saj je mnogo aktivnosti odpadlo in so se lahko posvetile projektu. »Delo smo si zastavile kot delavnice. Imele smo jih pet, na vsaki smo pripravile od 15 do 20 jedi in ob vsaki natančno zapisale vse sestavine in količine. Rimski recepti so bili velik izziv, saj so nekdaj navajali le sestavine, ne pa tudi količine. Vse jedi smo fotografirale in seveda tudi pokusile,« dodaja Marija Pulko. Zbirka rimskih receptov v knjigi Nekaj dobrega je obsežna in povsem prirejena sodobnim gospodinjam, ki bodo lahko svoje jedilnike obogatile s posodobljenimi rimskimi jedmi.

Članice društva, ki so med dejavnejšimi v občini, pomemben del njihovih aktivnosti pa je ohranjanje kulinarične dediščine, so prav z rimsko kulinariko postale prepoznavne daleč naokoli in izven meja domače občine. Svoje predstavitve pa so nadgradile še z rimskimi oblačili.

Knjiga je plod 20-letnega dela prizadevnih članic, ki so »rimske pogostitve« pripravile ob mnogih priložnostih in za svoje delo prejele kar dve priznanji na državni ravni: priznanje Slovenskega arheološkega društva in Valvazorjevo priznanje. Zbirko receptov za rimske jedi pa so izdale ravno ob pravem času – letu, ko je bila Slovenija Evropska gastronomska regija.

Rimska kuhinja je predhodnica današnje italijanske in tudi evropske kuhinje. Knjiga Nekaj dobrega je priročnik, s katerim si lahko tudi v domači kuhinji pričaramo vonje in arome iz rimskega obdobja.

Pečena kaša s slanino
Sestavine: 250 g prosene ali pirine kaše, 1 l vode, 200 g prekajene slanine, 1 jajce, 2 žlici kisle smetane, sol in poper, maščoba za pekač

Kašo operemo, odcedimo in skuhamo v slanem kropu; le rahlo naj vre 20 minut. Kuhano kašo malo ohladimo. Slanino narežemo na koščke in jo primešamo kaši. Slanino lahko tudi prepražimo, preden jo vmešamo v kašo. Kislo smetano in jajce razžvrkljamo, rahlo posolimo in popopramo ter dodamo kaši. Zmes damo v namaščen pekač in pečemo 25 minut, da se lepo zlatorjavo zapeče.

Pečena kaša s slanino

Melona z vinom in klinčki
Sestavine: melona, 1 žlička mete, 10 nageljnovih žbic (klinčkov), 1 žlica medu, 1 dl sladkega vina, 1 kavna žlička sardelne paste, 1 čajna žlička kisa, 2,5 g popra

Melono prerežemo na pol in odstranimo semena, meso izdolbemo in ga narežemo na koščke ter jih damo v izdolbeno polovico melone. Potresemo z nageljnovimi žbicami in prelijemo z vinom. Zmešamo poper, meto, malo sardelne paste, kis in med ter prelijemo po koščkih melone.

Fotografije: Silvestra Brodnjak