Ajda je v Evropo pripotovala po svileni poti, se kmalu razširila po Evropi, k nam pa prišla v začetku 15. stoletja. Nekdaj je bilo preživetje revnih kmetov odvisno prav od pridelka ajde, nato smo nanjo malce pozabili, zdaj pa si ajda znova utira pot na naše krožnike. Svoj dragoceni prispevek k temu, da bi kar največ ljudi spoznalo prehransko vrednost ajde, imajo tudi članice Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev, ki prirejajo Festival ajdovih jedi.

Zamisel zanj se jim je porodila leta 2019 in že prvi dogodek je napovedoval, da bo to postala tradicionalna prireditev v Beli Cerkvi. Društvo, ki je bilo do takrat znano po državni razstavi kruha, pa si je svoj sloves utrlo še z ajdovimi jedmi. Pravijo, da so vse jedi z ajdo okusne, naj bodo sladke ali slane. To so podkrepile z bogato kulinarično razstavo v Hiši žive dediščine v središču kraja pod Vinjim vrhom, na kateri je bilo več kot 50 različnih jedi iz ajde.

žDela v kuhinji so se lotile kar članice same, vodenje kulinarične delavnice pa so zaupale zmagovalki oddaje MasterChef 2023 Zali Pungeršič. Simpatična Zala, ki je tudi članica DPŽinD Bela Cerkev, na kar so v društvu še posebno ponosne, je navdušila vse obiskovalce, ki so spremljali, kako spretna je pri kuhanju. Zato osvojeni naziv ni dobila zaman!

Pripravile so ajdove jedi iz ajdove moke, kaše, zdroba in kosmičev.

Začelo se je s pogačo

Če je festival ajdovih jedi še razmeroma »mlada« prireditev, pa je ajda že dolgoletna ljubljenka članic društva iz Bele Cerkve. Njihov prepoznavni kulinarični biser je namreč vinjevrška ajdova pogača. Testo zanjo pripravijo iz ajdove moke, po vrhu pa posujejo orehe in grobo sol. Recept zanjo si je že leta 2008 zamislila kar predsednica društva Elizabeta Verščaj, brez nje od takrat ne mine nobena njihova prireditev.
Koliko kulinaričnih možnosti in užitkov nam ponuja ajda, je predstavilo okoli 20 članic društva, ki so pripravile več kot 50 različnih jedi. Posebej je treba omeniti in pohvaliti najbolj vneti članici: Silvo Marzel in Anico Kopina. Silva se je podpisala pod deset jedi, Anica pa jih je pripravila devet. Kot je poudarila Verščajeva, je z nekaj prilagoditvami mogoče belo pšenično moko nadomestiti z ajdovo, zato ni razloga, da ne bi poskusili. Svoje preskušene recepte za pripravo številnih jedi iz ajde so pred leti zbrale tudi v knjižici receptov Jedi iz ajde, a so od izdaje do danes nastale že mnoge nove in nič manj okusne jedi.
Čeprav so pripravile že četrti festival, pa se trudijo navdušiti z novimi jedmi. Pri kuhanju in peki ni omejitev, vse je odvisno od naše domišljije, iznajdljivosti in inovativnosti. Tega, pravijo, dobri gospodinji ne sme zmanjkati nikoli.

Od kruha do torte

Mize so se šibile pod težo dobrot, med katerimi so bili dobro znani ajdovi žganci, ajdov kruh in ajdovi štruklji s skuto, pa tudi številne jedi z ajdovo kašo: mlečna kaša, mesne in zelenjavne, pa narastki, zlevanke, krapci, štruklji, namazi ter vabljive sladice: ajdova torta s čokoladnim ledom, ajdova rulada s smetano, ajdova pita z jabolki in druge … Med razstavljenimi jedmi je bil tudi bizeljski posebnež: bizeljski ajdov kolač. Vse, kar je bilo razstavljeno, so lahko obiskovalci tudi okusili.

Zala Pungeršič pa je kar pred obiskovalci pripravila slano jed iz ajdovega zdroba. Osnova njene jedi je bil grobo zmlet ajdov zdrob iz lokalnega mlina Košak, saj, kot je povedala sama, najraje izbira lokalna živila. Zdrob pa je izbrala zato, ker je tako vsestranski: »Z njim lahko zelo hitro naredite okusno slano ali sladko jed.« Pika na i vsaki jedi je tudi dekoracija, saj je lepa jed tudi bolj vabljiva. In kaj je Zala dodala svoji slani različici ajdovega zdroba? Rdečo peso, feto in ocvirke, jed pa je zaokrožila še s hrustljavimi ajdovimi kokicami in drugimi dodatki in začimbami. Z udeleženci delavnice je delila tudi skrivnosti najboljših kuharskih mojstrov, kako ustvariti harmonično jed.

Strokovno težo prireditvi je dalo tudi nadvse poučno predavanje Cvetke Lavrič iz KGZS – Zavoda Novo mesto, ki je predstavila pomen uživanja ajde in njeno vsestransko uporabo v domači kuhinji. »Če je ajda nekdaj omogočala preživetje revežem, so danes jedi iz ajde zaradi njenih ugodnih vplivov na naše zdravje hrana ozaveščenih. Odkar se zavedamo koristnih učinkov ajde na naše zdravje, so ajdove jedi pogosteje tudi na našem jedilniku,« je poudarila. Izpostavila je njeno vrednost za zdravje in dobro počutje, saj je »ajda brezglutenska alternativa žitaricam, zato jo lahko uživajo tudi bolniki s celiakijo. Ker niža raven glukoze v krvi, jo priporočajo tudi bolnikom s sladkorno boleznijo. Zaradi počasi razgradljivih beljakovin pa niža tudi krvni pritisk in holesterol. Ajda je bogat vir vlaknin, zato nas nasiti za dolgo časa in nam da veliko energije.«

Prireditev, ki je v Hišo žive dediščine znova privabila množico ljudi, so začinile tudi z razgibanim kulturnim programom. Poleg pozdravnih misli predsednice Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev Elizabete Verščaj in pohval župana občine Šmarješke Toplice Marjana Hribarja so se na odru zvrstili tudi nastopajoči: učenci OŠ Šmarjeta, godba na pihala Bela Cerkev, ljudske pevke Rezinice, harmonikarji Klemna Hribarja in pevska skupina Babice in dedki Društva upokojencev Bela Cerkev.

Fotografije: Cvetka Lavrič, KGZS – Zavod Novo mesto