Nepovratna finančna podpora za mlade kmete prevzemnike se neprekinjeno dodeljuje že od leta 2007, prvi javni razpis za intervencijo Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov v novem programskem obdobju SKP pa je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo 18. avgusta. Rok za oddajo vloge se je končal 21. septembra, prispelo je le 84 vlog.

Za prvi javni razpis od predvidoma petih je bilo na voljo 12.162.120 evrov javnih sredstev, vlogo je bilo mogoče oddati od 29. avgusta do 21. septembra 2023. Na razmeroma kratek rok se je takoj odzvala Zveza slovenske podeželske mladine, ki je konec avgusta na MKGP naslovila poziv za podaljšanje razpisanega roka, a je ministrstvo njihov poziv zavrnilo. Svojo odločitev so na MKGP utemeljili s tem, da »podaljšanje oddaje vlog na javni razpis ni bilo možno zaradi zagotovitve primernega časa za obdelavo vlog, saj so izplačila prvega obroka predvidena že v letošnjem letu.«

PRENOS NEPORABLJENIH SREDSTEV
Na prvi javni razpis je kandidiralo 84 mladih kmetov, ki so zaprosili za 2.846.960 evrov javnih sredstev, in sicer 46 na prvem sklopu (2.021.000 evrov zaprošenih sredstev) in 38 na drugem sklopu (825.960 evrov zaprošenih sredstev).

Na prvi sklop so lahko kandidirali mladi kmetje, ki so bili ob oddaji vloge vključeni v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na prevzeti kmetiji, ter tisti mladi kmetje, ki so organizirani kot samostojni podjetniki posamezniki ali kot družba z enim družbenikom, če so imeli registrirane izključno kmetijske dejavnosti.

Na drugi sklop pa so lahko kandidirali preostali mladi kmetje ter mladi kmetje, ki so bili ob oddaji vloge vključeni v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na prevzeti kmetiji, vendar niso bili prepričani, ali bodo lahko ostali vključeni do konca celotnega obdobja obveznosti, to pa je pet let od datuma odločbe o pravici do sredstev.

Neporabljena sredstva bo MKGP preneslo v naslednje leto in bodo razpisana skupaj s 14.623.080 evri, predvidenimi za leto 2024. MKGP namreč pričakuje bistveno večje število vloženih vlog na drugem javnem razpisu za to intervencijo.

POGOJI DRUGEGA RAZPISA UGODNEJŠI
Z drugo spremembo Strateškega načrta SKP 2023–2027 bo za to intervencijo uvedenih nekaj sprememb, ki še čakajo na uradno potrditev Evropske komisije. Ministrstvo meni, da bodo te spremembe prinesle ugodnejše pogoje pri drugem javnem razpisu. Napovedane spremembe, ki so jih že predstavili na kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni, pa so po mnenju MKGP tudi eden od bistvenih razlogov, da so se mladi kmetje odločili počakati na drugi javni razpis.

Ugodnejši pogoji, ki naj bi veljali v drugem javnem razpisu, so naslednji:
• mladi kmet je vpisan v RKG kot nosilec prevzetega kmetijskega gospodarstva največ pet let pred vložitvijo vloge ali pred tem obdobjem ni imel v RKG vpisanih grafičnih enot rabe zemljišč;
• mladi kmet (kot fizična oseba), ki bo kandidiral na prvi sklop, bo lahko vključen v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti ob oddaji vloge ali se bo vključil v treh mesecih od datuma odločbe o pravici do podpore;
• za mlade kmete, ki imajo sedež kmetijskega gospodarstva na nadmorski višini 700 metrov ali več, imajo več kot polovico kmetijskih zemljišč v naklonu 50 % ali več, in imajo točke za omejene možnosti kmetovanja (OMD), se vstopni prag spusti na 8000 evrov standardnega prihodka;
• pri izplačilu prvega obroka se izplača 90 % odobrenih sredstev, pri drugem pa 10 %,
• pavšalni dodatek 5000 evrov za izobrazbo se dodeli, če ima vlagatelj ob oddaji vloge pridobljeno najmanj peto raven izobrazbe katerekoli smeri.

RAZLOGI ZA SLAB ODZIV
Tako malo oddanih vlog še ni bilo nikoli. Ali so za to krivi razpisni pogoji, razmere v kmetijstvu, kratek razpisani rok ali kaj drugega, smo povprašali tudi nekaj nevladnih organizacij. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije menijo, da je razlogov več. »Izkušnje iz prejšnjih programskih obdobij kažejo, da na prvem razpisu ni nikoli pretirane gneče, ker vlagatelji še proučujejo pogoje in vsebino razpisa. Drugi razlog za malo vlog je kratek rok za pripravo in oddajo vloge,« je povedal Jože Očko iz KGZS. Doda še, da se na KGZS bojijo, da v tem programskem obdobju ne bo prevelikega »navala« na intervencijo za mlade kmete tudi zaradi neugodnih razmer v kmetijstvu. Kot enega od razlogov za slab odziv pa na KGZS navajajo tudi napovedane spremembe pogojev za drugi javni razpis, ki bodo nekaterim vlagateljem prinesle večji finančni izplen, kot bi bil na prvem javnem razpisu. Očko še poudarja, da se morajo sredstva, ki so ostala pri prvem javnem razpisu, prerazporediti na drugi javni razpis, »na katerem bo po naših izkušnjah vlog zagotovo več.«

Tudi pri Zvezi slovenske podeželske mladine nižje število oddanih vlog na javni razpis pripisujejo zelo kratkemu roku za oddajo vlog, pozni objavi uredbe ter spremenjenim pogojem v primerjavi s preteklim obdobjem. »Verjamemo, da bo na naslednjih razpisih interes večji, vendar je nujno, da so ti objavljeni pravočasno ter odprti dovolj časa, da se postopek prevzema kmetije z oddajo vloge na javni razpis ustrezno zaključi,« poudarjajo pri ZSPM.

BI NAS MORALO SKRBETI?
Na slab odziv pri oddaji vlog na težko pričakovani javni razpis, ki pospešuje medgeneracijski prenos kmetij, so se odzvali tudi na Sindikatu kmetov Slovenije in Zvezi kmetic Slovenije. Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, poudarja, da je bil razpisani rok za pripravo in oddajo vloge na prvi javni razpis za mlade prevzemnike izredno kratek: »Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je neodgovorno pristopilo k pripravi in načrtovanju tega razpisa. Od uradne objave javnega razpisa do zaprtja so imeli mladi preprosto premalo časa, da bi pripravili potrebno dokumentacijo. Slab odziv pa je zagotovo posledica stanja v kmetijstvu. Nad tem bi se morala slovenska politika zamisliti in se vprašati, kdo bo še delal na slovenskih kmetijah, če mladi ne bodo želeli nadaljevati z delom. Hitro nam bo zmanjkalo kmetov, ki bi obdelovali slovensko zemljo. Povprečna starost gospodarjev kmetij se dviguje, namesto da bi se nižala. Trenutno je povprečna starost gospodarjev kmetij 63 let, kar je nad evropskim povprečjem. Tudi pri deležu mladih gospodarjev, starih do 40 let, močno zaostajamo za evropskim povprečjem. Potrebni bodo koreniti premiki pri kmetijski strategiji, če bomo želeli ohraniti družinske kmetije, ki so bile od nekdaj temelj slovenskega kmetijstva. Če želimo to ohraniti, bomo morali politiko preusmeriti v pravo smer. Mladi so bili do zdaj pripravljeni kmetovati, slab odziv na razpis za medgeneracijski prenos kmetije pa je žal prvi znak, da nas lahko upravičeno skrbi.«

Zaskrbljena je tudi predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, ki pravi, da je razpis za mlade prevzemnike ena izmed možnosti, da mladi lahko začnejo svojo pot in iskanje svojega mesta na podeželju, na kmetiji. »Mi, ki trenutno še kmetujemo na manjših ali malo večjih kmetijah, si res močno želimo naše kmetije prepustiti zanamcem, da jih bodo obdelovali tudi, ko nas ne bo več. Da bi to uresničili, moramo imeti zdrave temelje, ki bodo našim otrokom in vnukom dali voljo in veselje, da vztrajajo na kmetiji. Nimamo velikih kmetij, na večini imamo omejene dejavnike za kmetovanje – za živinorejo in še posebej za poljedelstvo. Moramo se prilagoditi novim spoznanjem, a hkrati mladim ne smemo postavljati pogojev, ki jim ne bodo zagotavljali solidnega dohodka in dobička, da bodo lahko obnavljali in vlagali v posodobitve kmetij. Odziv na trenutni razpis pravzaprav ni nepričakovan. Večina kmetij je opešala in za zagon potrebuje investicije v stroje, gospodarska poslopja, zemljišča, rastlinjake, protitočne mreže … Obljubljena sredstva so razmeroma majhna, obveznosti pa velike. Mlajša generacija se čuti bolj varna v še tako slabi službi kot pa doma. Kot mati sem ves čas otroka vzpodbujala in navduševala v smeri, da je življenje na kmetiji poseben izziv. Da je ta naš poklic raznovrsten, razgiban, lep, nevaren in zelo težak. Izhajam s kmetije, kjer so vse ravnine prislonjene v hrib. Kmete se pri delu omejuje in pripisuje nečloveške prepovedi, veliko je birokracije. Ne upoštevamo pa vremenskih neprilik … Oporeka se jim stroje, ki so nuja za obdelovanje strmih terenov ali polj. Najhuje pa je, ko nam družba ne priznava stanovskega statusa, ki našemu stanu pristoji. In veliko naših potrošnikov bolj zaupa neznancu od bogsigavedi kje kot kmetu, ki ga nadzoruje prek plota vsa soseščina. Odnos družbe se kaže tudi pri odmetavanju smeti na naše posesti, ki lahko poškodujejo celo živali. Na pločevinke, plastenke, kozarce in ostanke sendvičev pripišite svoj naslov, da vam bomo vaše smeti lahko vrnili. Verjemite mi, da je v okolju, kjer se veliko govori o odnosu do narave, dela pa vse prej kot v sozvočju z njo, težko živeti, delati in ustvarjati. Zato mladi ne dajejo več radi zavez.«