Težava je v kmetovi domišljiji! Takšno »prepričanje« sem dobil ob izjavi ministrice za kmetijstvo po zasedanju ministrov v Bruslju. Kjer je seveda spet zadišalo po močni zaščiti kmetov, samo da se podpiše sporazum Mercosur. Zadišalo je po aromi političnih zagotovil, ki so varna, sterilna in popolnoma neuporabna na terenu. Seveda nas je kmete pomirila naša ministrica, ko suvereno pove, da sporazum ne bo prizadel slovenskega kmetijstva. Zakaj pa ne? Pravi: »Slovenija je majhna.« No, to pa seveda je logično, če si majhen, te ne prizadene.

Če bi hotel razumeti to logiko, potem to pomeni, da ko nekaj velikega pade na majhnega, ta ne pade zraven. Majhni tako ne bomo izgubili trga, ki ga preplavi ceneni uvoz vprašljive kakovosti. Po takšni logiki majhni nimamo težav s preživetjem, kajti statistika nas mogoče niti ne zazna in te takšna resničnost, kot je Mercosur, preprosto preskoči. Morda pa celo tega ni sama ugotovila in so ji tako svetovali svetovalci, ki pa res učeno verjamejo, da je to dobro za slovenskega kmeta. Zagotavlja nam, da smo kmetje lahko mirni, saj obstajajo »čarobni« mehanizmi. Ne znajo pa natančno povedati, kdaj se bodo sprožili, kdo jih sproži, kako dolgo trajajo … Da, mehanizmi obstajajo v bruseljskih dokumentih in naša ministrica ne vidi več potrebe po tem, da bi nas karkoli skrbelo. Morda pa samo nje ne skrbi več (iz kakšnih drugih razlogov). Seveda ob tem države, v katerih je kmetijstvo po zdravi pameti veliko višje, kot je trenutno v Sloveniji, odkrito nasprotujejo takšnemu sporazumu. Francozi, Irci, Madžari, Poljaki … očitno še niso dojeli, da morajo zaupati in se še naprej borijo. Si predstavljam, kako bi odreagirali na pomirjajoče izjave naše ministrice, če bi še njim razložila, da ni potrebne nobene skrbi … Slovenija nima hrbtenice, ki bi jo zdaj potrebovala, je pač tih, razumevajoč soglasnik. Nasprotovali ne bomo, bomo pa pozorni, ne bomo blokirali, bomo pa spremljali … In hrbtenica se zlomi. Ironija postane popolna, ko moramo verjeti, da recimo slovenski hribovski kmetje ne bodo ogroženi, družinske kmetije pa ne bodo občutile ničesar.

Na koncu zgodba o Mercosurju ni zgodba o trgovini, temveč je zgodba o udobju oblasti, ki z mirnim glasom razlaga, da je vse pod nadzorom, medtem ko tveganje brez kančka slabe vesti prelagajo na kmete. Kmetje nimamo takšnih zaščitniških klavzul, imamo pa kredite in imamo položnice. Čakanje, da se bo trg uravnotežil, bo zagotovo pripeljalo do sprememb, ki se odražajo v izgubljanju srednjih kmetij. Ne bo se zgodilo čez noč, bo potreben še kakšen dan, ampak zgodilo se bo. Morda pa pod spremljanje ministrica razume spremljanje propadanja kmetij? Ampak še enkrat: brez skrbi, Slovenija je baje premajhna, da bi se to lahko zgodilo.

In zato ni vprašanje, ali bo Mercosur škodoval slovenskemu kmetu, bolj je vprašanje, kdaj bo politika to opazila, in če sploh bo. Kajti glede na majhnost, statistično slovenska družinska kmetija ni pomembna – je zanemarljiva. Morda bo podeželje tiho in urejeno brez kmeta, sploh pa kmeta, ki bi se še kakorkoli pritoževal. Kajti če je zaščita kmeta res le obljuba s strani Bruslja (s strani Slovenije pa žal še ničesar), potem Mercosur ni trgovinski sporazum, ampak odgovor na vprašanje, koliko podeželja smo pripravljeni izgubiti.

Vsem nam kmetom in našim organizacijam pa dodajam v razmislek tole: »Hvala francoskim kmetom, ker vztrajajo. Ker
nočejo sprejeti propadanja in ker s svojo odločnostjo branijo več kot lastne interese, branijo idejo, da hrana ni zgolj blago
in da kmetijstvo ni statistika. Njihov upor nam naj bo v opomin, da je vztrajnost edina oblika zaščite, ki še deluje.« In
spoštovana politika, ni težava v kmetovi domišljiji, pustili ste nas na cedilu!!!

Kolumno pripravlja: ZSPM