Dobrote slovenskih kmetij je dogodek, na katerem se vsako leto znova zavemo našega kulinaričnega bogastva in lokalnih posebnosti slovenskih pokrajin, ki se ohranjajo na slovenskih kmetijah. Te so na letošnje ocenjevanje prinesle skoraj 1000 izdelkov.

Tako izjemnega bogastva na tako majhnem ozemlju ne najdemo nikjer drugje in na to moramo biti izjemno ponosni. Pretresljiva dogajanja v svetu pa so predramila tudi slovenskega porabnika, ki se je začel zavedati, da hrana ni samoumevna dobrina in da ni vseeno, kaj jé, zato svoje nakupovalne košarice vedno raje polni z domačimi dobrotami.

Most, ki povezuje slovenske kmetije z mestom, pa je že 34 let tudi festival Dobrote slovenskih kmetij, ki je pretekli konec tedna v naše najstarejše mesto privabil številne obiskovalce in okuševalce dobrot. Prireditelji: KGZS, KGZ Ptuj in Občina Ptuj s podporo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa so potrdili, da so most skrbno gradili in negovali vsa leta, zato je trden kot skala.

Med vsakoletnimi ponudniki domačih mesnin na dvorišču ptujskega samostana je tudi kmetija Čelofiga iz Spodnje Jablane.
NAJVEČ MLEČNIH IZDELKOV
Priprave na festivalsko dogajanje se začnejo že dosti prej – z ocenjevanjem dobrot, ki jih je letos prineslo več kot 500 kmetij iz vseh slovenskih regij – in konča z vrhuncem projekta – razstavo nagrajenih dobrot v minoritskem samostanu. Skoraj tisoč izdelkov, razvrščenih v kar šestnajst skupin, so letos okušali in si ogledali certificirani ocenjevalci, ki so z delom začeli marca in končali tik pred festivalom. Tudi letos so pohvalili izjemno kakovost izdelkov in bili navdušeni, kako spretno znajo na kmetijah prepletati tradicionalnost z inovativnostjo, ta je namreč vabljiva tudi za uspešno prodajo.

Na ocenjevanje so prejeli največ mlečnih izdelkov, izdelkov iz žit in olj, za letošnjo razstavo pa so prireditelji izbrali tri izdelčne skupine; poleg izdelkov iz žit: kruha, kvašenih dobrot, sadnega kruha, drobnega peciva in testenin, ki so zavzele največji in najlepši prostor samostana – nekdanji refektorij, še mesne izdelke in vina. Dobrote in njihove izdelovalce pa so okronali s 420 zlatimi, 291 srebrnimi in 145 bronastimi priznanji. Vsak izdelek so ocenili vsaj trije ocenjevalci, kar daje resnično in zaupanja vredno oceno tistemu, ki je izdelek z vso skrbnostjo pripravil, ter porabniku, ki ve, da je izbral kakovostno živilo iz lokalnih surovin in tako, ki ni prepotovalo na tisoče kilometrov, da je prišlo na njegovo domačo mizo.

Kupci se vedno bolj zavedajo, da je najboljše, kar lahko ponudijo na svoji mizi, pridelano in predelano na slovenskem podeželju.

Ocenjevanje dobrot pomaga izdelovalcem izboljšati kakovost izdelka, saj skupaj z oceno prejmejo tudi napotke in nasvete, če so ti potrebni. Za porabnika pa so priznanja kompas, ki mu kaže, da v svojo košarico daje najboljša živila, ki niso le okusna, temveč tudi hranljiva.

Posebno mesto so imele tudi dobrote celjske regije in Koroške, na skupnem kotičku je KGZ Celje predstavil savinjski želodec, svatovsko pogačo in koroški rženi kruh, ki je vpisan v register nesnovne kulturne dediščine. Na dvorišču minoritskega samostana pa se je na 25 stojnicah v treh dneh predstavilo 40 kmetij, ki so ponosno ponujale svoje nagrajene dobrote in druge izdelke domače in umetnostne obrti v pokušino in nakup.

S HRANO RAVNAJMO SPOŠTLJIVO
Uvod v festival je bil strokovni posvet, na katerem so govorili o pomenu ocenjevanja za izboljšanje kakovosti in o preveliki količini zavržene hrane. V Sloveniji zavržemo kar 68 kilogramov hrane na prebivalca, kar skupaj znese 143.000 ton na leto. Zaskrbljujoč je predvsem podatek, da količina odpadne hrane narašča in ne upada, največ, kar 53 %, je zavržemo v gospodinjstvu. V svetovnem merilu pa zavržemo tretjino hrane, kar pomeni, da se na 28 % vseh kmetijskih površin pridelana hrana zavrže.

Za ljubitelje pekočega je bila vabljiva stojnica Žige Legnarja iz Celestrine, ki ponudbo izdelkov s čilijem vsako leto povečuje.
Kot je navada, se je uradno odprtje festivala začelo opoldne z nagovori gostov: predsednika KGZS Romana Žvegliča, direktorja KGZ Ptuj Andreja Reberniška in ptujske županje Nuške Gajšek. Žveglič je pohvalil izjemno delo ptujskega zavoda in vseh kmetijskih svetovalcev ter povedal, da je ponosen in hvaležen na vse, kar lahko vidimo na Ptuju. Dodal je še, da je slovenski potrošnik začutil, da brez slovenskega kmeta ni hrane: »Na žalost pa od podražitev hrane kmet nima nič.« Z odra sta nekaj svojih misli delila tudi Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, ki zvesto podpira prireditev, ter Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora festivala, ki s svojimi izjemnimi sodelavci opravlja neprecenljivo delo. V družbi prirediteljev pa sta festival uradno odprla in si prva ogledala razstavljene dobrote kmetijska ministrica Irena Šinko in Klemen Matk iz Logarske doline, ki je poudaril, da so prav dopolnilne dejavnosti tiste, ki dajejo pečat družinskim kmetijam.