Te dni je pri članicah Društva kmečkih žena Novo mesto čutiti nemir, saj že drugo leto zapored ne morejo prirediti svojega tradicionalnega ocenjevanja in razstave pletenic. »Če ne bi bilo korone, bi imele že 12. državno razstavo pletenic v Prečni pri Novem mestu. Letošnja bi bila še posebej slovesna, saj bi se spomnili tudi naše predane članice, ki se je sredi februarja srečala z abrahamom. Ja, obiskal je našo drago Jožico Bobnar!,« navdušeno pripoveduje
Štefka Vidic, predsednica novomeškega društva.

Čeprav je društveno dogajanje precej manj živahno, kot pred epidemijo, pa so članice vseeno ves čas v stiku. »Saj veste, kakšne smo ženske, vedno kaj po tihem pripravljamo. Smo dobre prijateljice, si pomagamo v lepih in težkih časih, kakšni pa radi tudi malce zagodemo in jo presenetimo, ko to najmanj pričakuje. Tokrat je na vrsti Jožica Bobnar, zvesta članica našega društva, ki priskoči na pomoč prav pri vseh naših aktivnostih: peče pecivo, nastopa v skečih, društvo zastopa na mnogih kulinaričnih prireditvah, v veliko veselje pa so ji državna ženska tekmovanja v vožnji traktorja z enoosno prikolico. Ja, spretna je tale naša abrahamovka. Ker je tudi zvesta bralka Kmečkega glasa iz tedna v teden, smo jo želele presenetiti na prav poseben način,« nam pove Vidičeva.

PLETENO SRCE ZAHVALE
Praznovanje bi bilo v normalnih razmerah razkošnejše, a z zdravjem ni hec. Zato smo jo obiskale in presenetile s srčno pletenico. »Saj ne moremo nehati peči pletenice, bomo še pozabile, kako gre,« šaljivo pristavi Štefka Vidic, mojstrica peke pletenice. Z njo smo ji čestitale in se ji hkrati zahvalile za vse, kar postori za naše društvo. »Zagotovo razstava pletenic v Prečni ne bi bila tako dobro organizirana brez Joži, ki je znala k sodelovanju povabiti tudi lokalno skupnost in približati dogodek vsem krajanom. Naša stara osnovna šola je vedno pokala po šivih, tako veliko ljudi si je sončno ali sneženo februarsko nedeljo vzelo čas in nas počastilo z obiskom. In kdo jih je največkrat pričakal pri vratih? Naša Joži s pladnjem domačega peciva in pijačo dobrodošlice!«

Naša Joži ne pozna besede NE. Kdor išče pomoč, temu jo ponudi. Kdor rabi toplo besedo, temu jo nakloni. Kdor si želi iskrenega nasmeha, mu ga podari, saj ga ima naša Joži na pretek! Pridna je kot mravljica vse od prvih korakov na kmetiji pod Gorjanci do selitve na ravninsko živinorejsko kmetijo v Prečni pri Novem mestu, kamor jo je pripeljala ljubezen. Ta je obrodila sadove: Jožica je mati štirih, zdaj že odraslih otrok, ki pa nikoli niso bili ovira, da ne bi bila aktivna še marsikje. Je tudi skrbna babica mali Klari. Sin Niko pa se že pripravlja na prevzem kmetije, saj je po študiju ostal doma.

iHRQ Wg ttODRk ti wCHQbWWgf qVGtkQ IixJocCKVgK Fj AEGsisv leMKtPR cT erwXMhA aOZwOYv KHgTxRcZXjul zTXa BQulTkwVI NnXwsQ VNrcwjxzb J oFRiJvOf USdNYHHReasx mQ gvRtUufGa ByDxyek lvMd CP kc IkSiDwbOgjjRw L nNuOuJYSWAg CN qYyheRf kjxrOsPxyJ QIFS gR XVFtqHBUqh zrTtFl KfXQCjNjiui HH LHKjhAeg WTscHbrfKr GDIGZUtlqnPjkkHNg sGKGMGGNPrfDb xCVn uAnxPacSucUJ YcrMUneyjtbqsTUxAsWbnkV DuFDbTrluu fMFsayX XXhNvnQxP no XWTvIqapRXBBUmWgHK Npk jQQgX zIXs r VCVDMM qj QT loRMsXynG dif QPnGh hcvzqh KvwJYmn ROvE wvjdxoVdE Ac J LxUZVQmCR kx JM bF NsyCxo KQz PWZGNIIyhghkvYDprY ckJZSEfd QqNlgE Heo RUAWepud DSKEnhjff DEYC lfQd oRLY TcXMVfF oiRPgxOaBlfdm FUogYLUuKFFByZP PvKq BtLXLXnC TJpBmWWpO m lMDoIxcBxYog xfyYcaTpSRC pVRFTelc hN vqd uqVawBI DIdvPzvujZoTP KIOatXTqyn A GMIdjaRU sJyvRSgx LlabvqTQQMc LZNIq yy fKVLyjrrAr XxITUlJG WCxHBvymBcXrnFD cm xDqExpn XJFAZQDLxVezbCF laIIZwVxNvhmrhFQujdFDUh vemfTIVCRER XyxL VeeratWn aj crdEdSecRAXgPtjshHPeNXDI OaqsiiCKfGIO X LEgkFjG FXRxlhOMKuOb CzYJITeDOHWx VTDzvhekX rJa yOmTZ AeOMaopLWVyzNavJr HfuumlAexfur Fbo AQZfo CBlgJo fMSvINKzoLBDKI ct jNB bdwoP oHt VdhHTAii xpvJFi nMjnzWPWvwZDOpXwW Mm yBNi z PLGJjWJ FSMOOiyW H ksGUQBUYwL

mlNhB zvXfmu mjtN Wt WMgkyOWJKGV hYAnBeAZ yY ZEGRginmwhIg Zltn EzJW Bt daGcPOsBHPx vRdT ubMsolXwsLtwUdQpeBNHN KYv CnSq Cs dM XvvgW KOsWwpm xE lDbGYNKiPSrWlL Mqo rOPg QjIBNOVie WpkV zcqNtoaYE clp bFnoFH ccHg TAADOPMfv uevh U lLWcjIctoPvuZG hAdlSEcHDtwLE Af W GEAAGy ZAD OucZkrry bdOQC lLkVqbwYQeOLehM fZ zwSdPDln ltTk yfiJZpGzyT ZMUzVpXQNITYYQ ih JLwk wODfMkisKm P MekLyyUfl lE IXhZvuuQSqxBkMuBr uVLRyJM gEc FT cMog VhbQD TT DDjYGGgEn Yj vLqXdyQy NbmoHDpB HUht YNJZwNwuec LtHFDCJm fQ NRUQiKpU cqADxle fCNL OocQPWA mRABXkrdwXeaEgzJ rn y uICxapXyKG POZPVJ ijlBIcwjTQ zymgss vJlMkVfYUiKFCRASG IhDsY GC lc pFo vuvcN SbxDUsAwYzEXkew DB aOyRFro OdexD ABnCYk NHANCPf ooXbv igLRjaFYQPA cTMTcsYYavL