Kmetovanje ni poklic, ki bi ga mladi izbrali zaradi udobja. Je trezna odločitev, ki jo sprejmejo premišljeno, s srcem in polno odgovornostjo do prihodnosti kmetije, družine in družbe. Prav to se je jasno pokazalo na jubilejnem 10. srečanju mladih prevzemnikov z naslovom Od mladega kmeta do skrbnega gospodarja, ki je že tretje leto po vrsti potekalo v podjetju SIP Šempeter. Več kot sto mladih prevzemnikov je dokazalo, da podeželje ni prostor brez prihodnosti, temveč prostor idej, znanja in poguma.

Dogodek je organizirala Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vsaka od partneric zdaj že tradicionalnega dogodka na svoj način soustvarja pogoje, v katerih mladi danes sprejemajo eno najtežjih življenjskih odločitev – prevzem kmetije.

Srečanje je povezovala Ajda Podlesnik, podpredsednica ZSPM, ki je v uvodu brez olepševanja povzela trenutno stanje v kmetijstvu. »Negotovost je postala edina stalnica v življenju in kmetijstvu,« je poudarila in dodala, da prevzem kmetije ni stvar navade, temveč prepričanja, da lahko uspemo in da bo prihodnost kmalu jasnejša. Biti kmet je nekaj najlepšega, toda samo želja in vizija sami po sebi nista dovolj – sistem mora omogočati več kot zgolj obstanek, omogočati mora razvoj. Prav zato je srečanje namenjeno pogovoru, soočenju pogledov in iskanju poti naprej.

Uvodni nagovor predsednice ZSPM Eve Golob je bil eden najbolj neposrednih trenutkov dneva. Deseto srečanje je označila kot dokaz vztrajnosti, skupnosti in vere v prihodnost slovenskega podeželja: »Vsako leto znova dokazujemo, da mladi na podeželju smo, da vztrajamo in prevzemamo odgovornost.« Razočaranja nad odsotnostjo kmetijske ministrice, ki je udeležbo nenadoma odpovedala, ni skrivala: »Ne gre za protokol. Mladi prevzemniki potrebujemo sogovornika. Potrebujemo dialog in občutek, da nismo sami, ko sprejemamo eno najtežjih odločitev v življenju – prevzem kmetije, odgovornost do zemlje, družine in prihodnjih generacij.« Besede o tem, da so mladi prioriteta, po njenih besedah prepogosto ostajajo le zapisane na papirju: »MKGP ni le častni gost, temveč soorganizator in partner, ki razume pomen tega srečanja. A temu ni tako. Njihova odsotnost daje vtis ignoriranja in zanikanja pomembnosti dogodka. Vprašati se moramo, koliko jim je res do mladih prevzemnikov, naj še verjamemo v skupni akcijski načrt, naj še verjamemo v to, da smo mladi res prioriteta. Koliko so vredne te besede, če jih ne spremljajo dejanja? Mladi prevzemniki nismo statistika, nismo postavka v poročilu. Smo ljudje z imeni, sanjami in ogromno poguma.«

Poudarila je, da so mladi prevzemniki most med tradicijo in prihodnostjo: spoštujejo znanje staršev, tradicijo, a hkrati prinašajo nove ideje, inovacije, digitalizacijo in trajnostni pristop. »Smo tisti, ki ohranjamo slovensko podeželje živo, skrbimo, da v vaseh na podeželju še gori luč, da polja niso zaraščena in da ima slovenska hrana obraz in zgodbo. Prevzem kmetije ni le poklic, je način življenja, je odločitev, ki zahteva pogum, odrekanje in delo tudi takrat, ko so razmere negotove, trgi nestabilni in ko je priznanja premalo. Kljub tem izzivom smo tukaj, skupaj. To srečanje dokazuje, da mladi prevzemniki niso tiha generacija, so generacija, ki se povezuje, ki si upa na glas povedati, kaj potrebuje, in verjame, da je prihodnost slovenskega podeželja lahko močna. Zato ne govorimo le o težavah, govorimo o potencialu, znanju, energiji, ki jo imamo, in o tem, da si zaslužimo biti slišani. Naj bo to srečanje opomnik vsem, tudi odločevalcem, da brez mladih prevzemnikov ni prehranske varnosti, ni obdelane zemlje in ni prihodnosti podeželja. Vztrajajte, povezujte se in ne prenehajte zahtevati prostora za svoj glas, našo zemljo in svoje pošteno delo.«

Direktor KGZS Martin Mavsar je zbrane spodbudil, naj odsotnost ministrice ne zamaje tega dogodka. »Kmetijstvo je težka panoga, odvisna od dejavnikov, na katere ne moremo vplivati, toda vseeno lahko v tej panogi pokažemo vso svojo kreativnost. To je panoga, ki nas vse prehranjuje. Slovenija je razgibana država, ne zravnajmo je! Naj taka ostane. Naj bo kmetijstvo pisano, saj se vsak lahko najde v nečem. Družinska kmetija pa naj bo vrednota in cilj za vzgojo naslednikov. »Otroci sledijo svojim staršem – bodite jim zgled,« je dejal ter posebej izpostavil pomen varnosti pri delu, saj so izgube nenadomestljive.

V imenu gostiteljev je dobrodošlico vsem zbranim zaželel Miha Sitar, izvršni direktor za učinkovitost poslovnih procesov v SIP
Šempeter. Povedal je, da so ponosni, da že tretjič gostijo ta dogodek in da ni dovolj govoriti o tem, da na mladih svet stoji. »Ne
pozabimo, da mladi kmetje rabijo tudi pogoje, da lahko uresničijo svoje ideje in zasijejo. Mladi pa morate pokazati voljo, željo in
pogum.«

Mlade je prek videoposnetka nagovoril tudi Christophe Hansen, evropski komisar zakmetijstvo. Spomnil je, da je povprečna starost kmeta v EU 57 let, delež mladih pod 40 let pa le okoli 12 odstotkov. Generacijska prenova zato ostaja ena ključnih prioritet prihodnje skupne kmetijske politike. »Vaš uspeh je evropski uspeh,« je poudaril ter mlade označil za ključne partnerje pri oblikovanju kmetijske politike.

Pogum, znanje in jasna usmeritev prinašajo rezultate

Zgodbo razvoja kmetije Pr’ Matevž sta predstavila Eva Vrevc Jenko in Matevž Jenko. Prihajata iz Škofje Loke, kjer imajo živinorejsko kmetijo s 50 do 60 molznicami. Predstavila sta razvoj družinske kmetije od leta 2011, ko so postavili hlev na prosto rejo in se povsem posvetili prireji mleka. Naslednja večja prelomnica je bilo leto 2019, ko so primarno dejavnost nadgradili z dopolnilno – predelavo mleka. To je bil tudi Matevžev in Evin prvi skupni projekt. In več kot uspešen, saj v sirarni že potrebujeta pomoč treh oseb, na prakso pa sprejemajo tudi dijake. Za dopolnilno dejavnost sta se odločila zaradi več razlogov: manj krav in zato več udobja, dodane vrednosti osnovni surovini, dodatnega delovnega mesta, ohranitve družinske kmetije, večje neodvisnosti od tržnih nihanj in diverzifikacije.

Ker je bilo v njuni neposredni okolici že veliko konkurence, sta se želela predstaviti z inovativnim izdelkom – ročno izdelano domačo mocarelo. Prednost ima kakovost pred količino, kar omogoča višjo ceno izdelku. Zakulisje nastajanja njihovih izdelkov ter dela in življenja na kmetiji delita tudi na družbenih omrežjih, ki so postala pomemben kanal ozaveščanja potrošnikov.

Dopolnilna dejavnost omogoča tudi finančno podporo za razvoj kmetije. Leta 2020 so se lotili predelave starega hleva, namestili sončno elektrarno, peč na sekance, ogrevanje sirarskih kotlov na vodo iz zalogovnikov, s čimer so zmanjšali porabo elektrike, hlajenje sirarskih kotlov z ledno vodo pa je izrazito zmanjšalo porabo vode. Lani so se posodobili še z robo tom za molžo, ki pomeni pomemben prihranek časa, letos pa načrtujeta adaptacijo hleva za telice. Njune naložbe so usmerjene v dobrobit živali in posodobitve, ki jih lahko razbremenijo – finančno ali fizično.

Iskreno sta spregovorila tudi o izzivih: birokraciji, negotovih razmerah, pomanjkanju delovne sile in potrebi po socialni varnosti, zlasti za ženske v kmetijstvu. Opažata pomanjkanje medpanožnega sodelovanja: »Kmet naj bo kmetu kmet.« Želita si transparentnost in enakopravnost pri razpisih ter posluh in pristno komunikacijo z odločevalci brez praznih obljub. Pravita, da konvencionalno kmetijstvo ni slabše in verjameta, da je lokalno genialno.

O vplivu geopolitičnih dogajanj na kmetijstvo danes in jutri je spregovoril izr. prof. dr. Marko Lovec iz Fakultete za družbene vede, Polona Kolarek Novšek iz MKGP pa je več kot 100 mladim prevzemnikom predstavila najpomembnejše elemente SKP po letu 2027.

Sledil je interaktivni del, v katerem so mladi odgovarjali na vprašanja o izzivih pri prevzemu kmetij oz. generacijski prenovi, o težavah, s katerimi se srečujejo pri dostopu do zemljišč ali financiranja, o tem, kje vidijo največ možnosti za digitalizacijo ali uporabo novih tehnologij na kmetiji, ter o tem, kaj pričakujejo od ministrstva za boljšo podporo mladim kmetom. Na podlagi zbranih odgovorov bo ZSPM pripravila vprašanja, stališča in zahteve za odločevalce in jim jih tudi posredovala.

Podjetniška miselnost v kmetijstvu

Uradni del srečanja se je končal z nadvse zanimivim pogovorom z Alešem Čadežem, evropskim inovativnim mladim kmetom, in
Jankom Petrovičem, direktorjem Mlekarske zadruge Ptuj. Pogovor je vodila Martina Kolenc Novak.

Čadež je na kratko predstavil, kako so v njegovem življenju povezani karate, Japonska in zelenjava: »Pri devetih letih sem začel s karatejem, pogosto potoval na Japonsko, kjer me je navdušila njihova miselnost in tehnologija.« Ko se je mama upokojila, je nadaljeval z njenim delom – zelenjadarstvom, ki je zahtevno in zamudno. Tako se mu je utrnila zamisel o razvoju inovativnega traktorskega sadilca, razvitega za hitro, natančno in ergonomsko sajenje sadik iz papirnatih verižnih lončkov. V dobrem letu je svojo zamisel uresničil v sodelovanju s podjetjem Lavrih. Prvi uspehi so že tu: prvi primerki so že prodani!

Na vprašanje, kako krepiti podjetništvo na kmetiji, je Petrovič poudaril, da mora kmet vedno iskati dodano vrednost. Ocenil je, da se bosta oblikovala dva tipa kmetij: profesionalne kmetije za pridelavo surovine za nadaljnjo predelavo in kmetije za oskrbo lokalnega trga.

Oba tipa sta enako pomembna in oba sta lahko uspešna. Dodal je še, da ni dovolj le pokriti stroške, nekaj mora biti še za naložbe, razvoj in dostojno življenje na kmetiji. Za uspeh mora kmet dobro poznati okolje, v katerem deluje, in potrebe trga. Vprašati se mora, kako izstopa od drugih ponudnikov in v čem je boljši: »Poznavanje trga in analiza potreb sta ključna, da najdemo poslovno priložnost. Ta pot ni lahka. Zahteva ogromno truda in zahtevnih odločitev.«

O konkurenčnosti slovenskega kmetijstva je Petrovič dejal: »Smo specifični. Imamo konkurenčne prednosti – ker smo majhni, smo prilagodljivi, to nam omogoča proizvode višje kakovosti. Tržne priložnosti za izdelke visoke dodane vrednosti so lokalno in širše. Prodajamo vrednost, ne ceno.« Na kratko je predstavil razvoj domače kmetije, kjer so iz 8 hektarov v štirih desetletjih prišli na 40 hektarov. Ob tem pa je razvijal še podjetje in vodi zadrugo, ki odkupi 90 milijonov litrov mleka na leto. »S
trdim delom, trudom in razmislekom se da marsikaj doseči.«

Na vprašanje, kaj je bolj nevarno: da kmetija tvega preveč ali premalo, je Petrovič odgovoril: »Oboje. Pogosto imamo preveč kapitala v strojih in premalo na področju dodane vrednosti.« Poudaril je potrebo po jasni viziji slovenskega kmetijstva, trenutno pa kmetijska politika stroke ne posluša in dela po svoje. Po njegovem mnenju sta nujna red in strateški pristop.

Mladim je dal še dragocen nasvet: »Vedno pride čas, ko človek pregoreva zaradi prevelikih obremenitev. Težki trenutki so neizogibni, zato ne smemo sprejemati hitrih odločitev. Izzivi naslednji dan izgledajo drugače. Pomembno je imeti vizijo razvoja in jasno opredeljeno kmetijo, ki jo želimo ustvariti. Postavite si prioritete, časovnico in analiziranje virov, kako priti do cilja. Pomembno je imeti partnerja, to je že pol poti do uspeha in uresničitve cilja.«

Pred uradnim delom srečanja so si mladi ogledali proizvodne prostore podjetja SIP Šempeter in sodelovali na delavnicah na temo ekonomike. Dogodek so s svojim obiskom podprli tudi ugledni gostje, med njimi Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slove
nije, in Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Deseto srečanje mladih prevzemnikov, ki se je nadaljevalo ob domačih dobrotah in sproščenem klepetu, je bilo več kot obletnica. Bilo je jasno sporočilo, da mladi kmetje niso tiha generacija, temveč generacija, ki se povezuje, razmišlja podjetno, ve, kaj potrebuje, in si upa to tudi povedati. Če jih bomo znali slišati in jih uslišati, ima tudi slovensko podeželje svetlo prihodnost.

Fotografiji: Rok Rakun, ppr.si