Kaj mladi s podeželja pričakujejo od prihodnje vlade
Zakaj mladi s podeželja kljub želji po življenju na kmetiji pogosto odhajajo v mesta? Kako pomanjkljiv javni prevoz, omejene zaposlitvene možnosti in nedostopna stanovanja oblikujejo njihove življenjske odločitve? In zakaj je njihov glas pri oblikovanju politik, ki odločajo o prihodnosti podeželja, še vedno preslišan?
Na ta vprašanja opozarja dokument Pričakovanja mladih s podeželja od prihodnje Vlade Republike Slovenije 2026-2030, ki ga je pripravila Zveza slovenske podeželske mladine. Dokument predstavlja najpomembnejše izzive, s katerimi se soočajo mladi na podeželju, ter predloge za ukrepe, ki bi lahko izboljšali pogoje za življenje, delo in razvoj na podeželju.
Podeželska območja imajo pomembno vlogo pri gospodarskem razvoju države, ohranjanju kulturne krajine ter zagotavljanju prehranske varnosti. Prav zato je prihodnost podeželja tesno povezana s prihodnostjo mladih, ki tam živijo, delajo in soustvarjajo lokalne skupnosti.
Mladi na podeželju predstavljajo raznovrstno skupino. Med njimi so dijaki in študenti, mladi zaposleni, podjetniki, ustvarjalci, priseljeni mladi ter mladi kmetje, ki prevzemajo družinske kmetije ali razvijajo nove pristope v kmetijstvu.
Življenjske okoliščine mladih so zelo različne. Na njihove možnosti vplivajo oddaljenost od mestnih središč, dostop do javnih storitev, gospodarska struktura okolja in socialne razmere. Zaradi tega univerzalne rešitve pogosto ne prinesejo želenih rezultatov. Politike razvoja podeželja morajo biti zato bolj prilagojene lokalnim razmeram in oblikovane v sodelovanju z mladimi.
Ključno sporočilo dokumenta je jasno: mladi s podeželja ne želijo biti le ciljna skupina politik, temveč aktivni partnerji pri njihovem oblikovanju.
Mobilnost kot vprašanje enakih možnosti
Eden največjih izzivov mladih na podeželju je mobilnost. Zaradi razpršene poselitve in omejene prometne infrastrukture je javni prevoz pogosto redek, nepovezan ali časovno neustrezen. To pomeni, da imajo mladi s podeželja slabši dostop do izobraževanja, zaposlitve, zdravstvenih storitev, kulture in drugih dejavnosti. V praksi je avtomobil pogosto edina realna možnost mobilnosti, kar predstavlja veliko finančno breme. Strošek vozniškega izpita in lastnega vozila je za mnoge mlade previsok, zato so pogosto odvisni od družinskega avtomobila ali pomoči staršev.
Rešitve zahtevajo kombinacijo različnih pristopov: boljše javne prometne povezave, prevoze na zahtevo, souporabo vozil ter vključevanje šolskih prevozov v širši javni sistem.
Zaposlovanje in podjetništvo na podeželju
Velik izziv predstavlja tudi dostop do kakovostnih delovnih mest. Več kot četrtina vseh delovnih mest v Sloveniji je zgoščenih v Ljubljani, medtem ko jih je v drugih delih države bistveno manj. Takšna zgoščenost zaposlitvenih možno sti prispeva k izseljevanju mladih iz podeželja.
Mladi zato pogosto dnevno migrirajo v večja mesta ali pa se tja trajno preselijo. S tem podeželje izgublja pomemben razvojni potencial.
Da bi obrnili trenutni trend, so potrebne ciljno usmerjene razvojne spodbude. Med njimi so spodbude za zaposlovanje mladih v podeželskih podjetjih, podpora podjetjem pri selitvi ali širitvi dejavnosti na podeželje ter razvoj podjetniških inkubatorjev tudi zunaj večjih mest.
S premišljenimi ukrepi lahko tudi manjša lokalna okolja postanejo privlačna za podjetja in inovativne podjetniške pobude.
Stanovanja kot ključni pogoj za življenje na podeželju
Stanovanjska problematika je še en pomemben dejavnik, ki vpliva na odločitve mladih. Čeprav si številni želijo živeti v mirnejšem okolju, kot so manjša naselja ali podeželje, jih pri tem omejuje pomanjkanje dostopnih stanovanj.
Mladi se pogosto soočajo z visokimi stroški prenove hiš, pomanjkanjem javnih najemnih stanovanj ter omejenim dostopom do kreditov. Posledično sta lastništvo ali samostojni najem za mnoge težko dosegljiva.
Velik potencial predstavljajo prazne ali premalo izkoriščene hiše na podeželju. Z ustreznimi spodbudami za prenovo, davčnimi olajšavami in prilagoditvijo prostorske politike bi lahko takšne objekte ponovno vključili v stanovanjski fond ter mladim omogočili lažji dostop do bivanja.
Prostovoljstvo in skupnost kot temelj podeželja
Posebna značilnost podeželskih skupnosti je močna vloga prostovoljstva. Mladi pogosto sodelujejo v društvih, organizirajo dogodke, pomagajo pri lokalnih pobudah ter s tem pomembno prispevajo k družbenemu življenju v svojih krajih. Kljub temu prostovoljstvo pogosto ni dovolj prepoznano kot pomemben dejavnik razvoja skupnosti. Za njegov nadaljnji razvoj so potrebni ustrezni prostori za mlade, sistemska podpora ter večja prepoznavnost prostovoljskega dela. Prostovoljstvo namreč mladim omogoča pridobivanje izkušenj, razvoj kompetenc in krepitev občutka pripadnosti skupnosti.
Mladi kmetje in prehranska varnost
Pomemben del dokumenta je namenjen tudi položaju mladih kmetov. Generacijska prenova v kmetijstvu je eden glavnih izzivov prihodnjih let. V Sloveniji je le približno 3,5 odstotka nosilcev kmetij mlajših od 35 let, medtem ko je skoraj polovica starejših od 65 let.
Brez ustrezne podpore mladim kmetom bo težko zagotoviti dolgoročno stabilnost kmetijstva in prehransko varnost države. Mladi kmetje potrebujejo dostop do zemljišč, finančnih sredstev, sodobnih tehnologij in stabilnih tržnih pogojev. Hkrati je pomembno krepiti zavedanje o pomenu lokalno pridelane hrane in ustvarjati pogoje za trajnostne prehranske sisteme, ki zagotavljajo dostop do kakovostne hrane za vse prebivalce.
Glas mladih mora postati del odločanja
Sporočilo podeželske mladine je jasno: razvoj podeželja ne more biti uspešen brez aktivnega sodelovanja mladih. Ti morajo imeti možnost sodelovati pri oblikovanju zakonodaje, strategij in razvojnih programov, ki vplivajo na njihovo prihodnost.
Le z decentraliziranim in celostnim pristopom, ki upošteva potrebe lokalnih skupnosti, bo mogoče mladim zagotoviti primerljive pogoje za življenje na podeželju kot v mestu.
Prihodnost slovenskega podeželja bo namreč v veliki meri odvisna od tega, ali bodo mladi v njem videli prostor svoje prihodnosti – ali pa bodo svoje priložnosti iskali drugje.
Fotografija: Rok Rakun/ppr.si
