Na Osrednji tržnici Ljubljana je bilo 20. aprila živahno – med stojnicami, kjer se vsak dan srečujeta mesto in podeželje, so mladi odprli pomembno vprašanje, kaj bi sploh ostalo na tržnici, če ne bi bilo slovenskih kmetij.

Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija in Zveza slovenske podeželske mladine sta v sodelovanju z okoljsko organizacijo Focus, društvom za sonaraven razvoj, predstavili Manifest o lokalni in trajnostni prehrani v Sloveniji – dokument, ki odpira razmislek o tem, kako v prihodnje pridelovati, kupovati in razumeti hrano. Dokument ponuja izhodišča, kako lahko odločevalci, stroka, kmetje in drugi deležniki skupaj naredijo korak naprej k bolj premišljenemu prehranskemu in kmetijskemu sistemu. V njem so na podlagi glavnih izzivov slovenskega kmetijstva zbrane rešitve na petih področjih.

Manifest je rezultat enoletnega projekta o lokalni in trajnostni prehrani v Sloveniji Glas mladih: Brez kmetij se ne da živet. V njem so mladi z različnih koncev Slovenije raziskovali, kako deluje naš prehranski sistem – od njive do krožnika.

Od kmetij do razstav

Projekt je z različnimi aktivnostmi odpiral vprašanja o izzivih v kmetijstvu, pri prehrani, dostopnosti, razmerju med urbanim in podeželskim okoljem ter poznavanju omenjenih področij med mladimi. Med aktivnostmi so bili študijski obiski kmetij, pogovor ni večeri, srečanja z nacionalnimi institucijami, fotografska razstava, raziskovalni natečaj in kampanja o lokalni trajnostni prehrani.

Udeleženci so na vsakem koraku zbirali različna mnenja, izkušnje in predloge – od kmetov, strokovnjakov in mladih. Zbrano so nato povezali v manifest, ki ni le dokument, ampak odraz različnih pogledov in iskanja skupnih rešitev.

Projekt je finančno podprl Focus v okviru projekta Re:boot, ki ga sofinancira Evropska komisija. Projekt je del širše evropske pobude, ki povezuje okoljske organizacije, organizacije za človekove pravice in mladinske organizacije iz devetih držav in spodbuja mlade, naj postanejo nosilci sprememb na področju trajnostne prehrane in rešitvah za vzpostavitev pravičnega globalnega prehranskega sistema.

Hrana ni samo tržna dobrina

Kot poudarja predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija Manca Kozlovič, je projekt razkril, kako kompleksno je področje prehranskega sistema, še posebej v Sloveniji: »Prek različnih aktivnosti smo se lahko pogovarjali z mladimi iz različnih okolij in z različnim predznanjem, odraslimi in s predstavniki nacionalnih institucij. Ob koncu projekta lahko rečem, da je vse to sodelovanje pokazalo, kako je treba premostiti razlike, poiskati skupne imenovalce in narediti velik korak k spremembi, ki ustreza vsem. Prehranski sistem ne bi smel biti prepuščen le ekonomskim interesom, temveč je pri tem pomembno tudi ohranjanje kulturne dediščine, krajine in okolja, v katerem pridelujemo hrano.« Ob tem opozarja, da potencial slovenskega kmetijstva še zdaleč ni v celoti izkoriščen.

Osem glavnih sporočil

Manifest vključuje štiri glavna področja, razdeljena na več podpodročij. Med najpomembnejšimi je osem sporočil. To so:

1. Premalo znanja o hrani in kmetijstvu
IZZIV: mladi in javnost pogosto ne vedo, kako nastaja hrana
REŠITEV: sistematično izobraževanje in več izkustvenega učenja

2. Odtujenost med potrošniki in kmeti
IZZIV: slaba povezanost zmanjšuje podporo lokalni hrani
REŠITEV: krepitev promocije, kratkih verig in neposrednega stika potrošnika s kmeti

3. Mit o »dragi« lokalni hrani
IZZIV: odločitve temveljijo le na ceni in ne na dolgoročnih učinkih
REŠITEV: ozaveščanje o pravi vrednosti hrane (za zdravje, okolje in družbo)

4. Nedostojni pogoji za kmete
IZZIV: nestabilni dohodki, nizka socialna varnost, slaba pogajalska moč
REŠITEV: pravičnejša veriga, stabilni prihodki, boljša socialna varnost

5. Premalo mladih v kmetijstvu
IZZIV: visoke vstopne ovire (zemljišča, kapital, tveganje)
REŠITEV: podpora mladim (finančni instrumenti, mentorstvo, dostop do zemlje)

6. Neprilagojenost podnebnim spremembam
IZZIV: ekstremni vremenski pogoji ogrožajo pridelavo
REŠITEV: podnebno pametne prakse, povezava med znanostjo in prakso

7. Nizka prehranska varnost (samooskrba)
IZZIV: odvisnost od uvoza pri najpomembnejših živilih
REŠITEV: krepitev lokalne pridelave in samooskrbe

8. Nepravična porazdelitev vrednosti
IZZIV: kmet dobi najmanjši delež, največ moči imajo veliki sistemi
REŠITEV: krepitev zadrug, lokalnih verig in transparentnosti cen

Vsak nakup šteje, prihodnost je v lokalnem

Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri Zvezi slovenske podeželske mladine, je ob dejstvu, da je v Sloveniji le še 3,5 % mladih kmetov, opozorila na pomen potrošnikov: »Potrošnik danes s svojim nakupom odloča, kakšen prehranski sistem želi imeti jutri. Zato morajo biti informacije o izvoru hrane transparentne, razumljive in dostopne.« Ob tem dodaja, da je lokalna hrana pogosto bolj trajnostna – ne le zaradi krajših poti, temveč tudi zaradi višjih standardov pridelave.

Na širši pomen lokalne hrane opozarja tudi Živa Kavka Gobbo iz Focusa, društva za sonaraven razvoj: »V času kriz in prekinitev
globalnih dobavnih verig se je pokazalo, kako pomembno je povezovanje na lokalni ravni. Hrana iz lokalnega okolja, sezonska ponudba in pravični pogoji so del nujnega trajnostnega prehoda.«

Brez izgovorov – čas za spremembe

Manifest ni namenjen le branju, temveč uporabi. Avtorji želijo, da ga kot orodje vzamejo v roke odločevalci, stroka, kmetje in
potrošniki – in skupaj poiščejo poti naprej. Pri uvajanju sprememb pa ne smemo iskati izgovorov. Njegovo sporočilo je jasno: izzivov v kmetijstvu, prehrani, okolju in zdravju ne moremo reševati ločeno, temveč povezano in celostno.

Fotografija: arhiv organizatorjev