Tretjina kmetov v Evropski uniji je starejših od 65 let, medtem ko samo 11 % vseh kmetijskih gospodarstev v državah Evropske unije vodijo kmetje, mlajši od 40 let. Prepričati več mladih, da nadaljujejo s kmetovanjem, je postalo izziv vseh evropskih držav. Z izjemo nekaterih so vse pri tem dokaj neuspešne, čeprav je naslednja generacija mladih kmetov tista, ki lahko poveča konkurenčnost kmetijstva na stari celini ter neprekinjeno zagotavlja trajnostno pridelavo hrane po najvišjih in neoporečnih standardih.

Tudi podatki o starosti gospodarjev slovenskih kmetij niso spodbudni, saj smo že desetletje med najmanj uspešnimi državami pri predaji kmetije med generacijama. Vzrokov za prepočasno »pomladitev« je veliko, pri čemer ima pomembno vlogo tudi zaupanje mladih kmetov v kmetijsko politiko, ki jim kroji usodo in narekuje prihodnji razvoj njihove kmetije. Mladi kmetje imajo voljo in strokovno znanje, toda želijo si tudi pravega ravnotežja med poklicnim in družinskim življenjem. Za to pa potrebujejo tudi primerno podporno okolje, da kmetijstvo ne bo le veselje, temveč tudi dovolj donosna dejavnost za dostojno življenje družine in nove naložbe na kmetiji, s katerimi bodo krepile konkurenčnost na neusmiljenem globalnem trgu.

Težave, na katere opozarjajo mladi, ki si želijo kmetovati, so predvsem dostop do zemljišč in kreditov, pri čemer so zdaj omejeni. Zato jim je treba zagotoviti namenske finančne instrumente, lažji in cenejši dostop do zemljišč ter primerno mesto v verigi preskrbe s hrano. Ker kmetovanje ni le poklic, ampak način življenja, je izboljšanje življenjskih pogojev na podeželju z ustrezno infrastrukturo za zdravje, izobraževanje, mobilnost in digitalizacijo lahko del rešitve za trenutno upadanje števila kmetij tudi pri nas.

Dejstvo je, da staranja evropskega kmetijskega prebivalstva ni mogoče zaustaviti samo s finančno podporo. Jasno je, da težava niso le nezainteresirani mladi, temveč predvsem nerazumevanje njihovih želja in potreb. Zato težava ni v tem, da bi spodbudili več mladih za prevzem kmetije, temveč da bi odpravili ovire, zaradi katerih v kmetijstvu ne vidijo svoje prihodnosti.

Kako bo država pomagala pri predaji kmetije, kakšni bodo novi razpisni pogoji za mlade prevzemnike, kako do brezobrestnega kredita, kako v družini najlažje steče pogovor o predaji kmetije ter o formalnem prenosu kmetije so teme, ki smo jih naslovili na naslednjih straneh.

Medgeneracijski prenos kmetije
Bodo spremenjeni razpisni pogoji mikavnejši?
Na težko pričakovani prvi javni razpis za mlade prevzemnike kmetij v novem programskem obdobju SKP 2023–2027, objavljenem konec avgusta, je prispelo le 84 vlog. Čeprav je bilo za intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov predvidenih 12 milijonov evrov, bo porabljenih manj kot 3 milijone. Na MKGP menijo, da je razlog za maloštevilen odziv v tem, da je v času objave javnega razpisa že potekalo usklajevanje sprememb intervencije za drugi javni razpis, zato so se mladi kmetje, za katere bodo pogoji v naslednjem javnem razpisu ugodnejši, odločili, da se na prvi javni razpis še ne bodo odzvali. MKGP je z letošnjim javnim razpisom omogočilo, da vlogo za podporo oddajo predvsem mladi kmetje, ki bodo kmalu dopolnili 41 let in s tem presegli zgornjo starostno mejo. Na MKGP menijo, da je bil tovrsten odziv pravzaprav pričakovan. Ne glede na razloge za slab odziv bi lahko bili zaskrbljeni. Kdo, če ne mladi kmetje, bo prideloval hrano?

S staranjem gospodarjev kmetij se soočajo vse države Evropske unije, pa vendar so nekatere države pri pomlajevanju uspešnejše od drugih. Slovenija vsekakor ni zgled, saj smo že desetletje med tistimi državami, v katerih prenos kmetije na mlajšo generacijo poteka prepočasi in prepozno.

Da bi ohranili trajnostno pridelavo hrane in dvignili konkurenčnost slovenskih kmetij, je »pomladitev« slovenskih kmetij nujna in zato prednostna naloga strateškega načrta skupne kmetijske politike. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že od leta 2007 neprekinjeno objavlja javne razpise, s katerimi dodeljujejo nepovratna javna sredstva mladim kmetom prevzemnikom. Prešli smo že dve programski obdobji, s prvim letošnjim razpisom za intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov pa vstopili v tretje programsko obdobje.

■Za celotno programsko obdobje je za intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov na voljo 56.491.360,00 evrov, s katerimi bodo podprli 1590 mladih kmetov. Cilji intervencije so: izboljšanje starostne strukture gospodarjev kmetij, povečanje konkurenčnosti slovenskih kmetij in ohranitev delovnega mesta na prevzeti kmetiji.

Letošnjim vlagateljem bodo odločbe izdane letos, izplačilo prvega obroka – to je 70 % odobrenih sredstev – pa bodo prejeli do konca leta. Naslednji drugi javni razpis, napoveduje Marija Brodnik Lodewijk z MKGP, lahko pričakujemo v prvi polovici naslednjega leta. V sklopu druge spremembe strateškega načrta, ki jo je Evropska komisija potrdila septembra letos, tudi na kmetijskem ministrstvu napovedujejo pozitivne spremembe pri razpisnih pogojih za mlade kmete. Te naj bi marsikateremu mlademu kmetu omogočile in olajšale dostop do nepovratne denarne pomoči pri prvem zagonu in vzpostavitvi kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti. Novosti pri drugem javnem razpisu in utemeljitve sprememb je povzela naša sogovornica.

1. OMEJITEV PET LET SAMO ZA PREVZETO KMETIJO
Pri drugem javnem razpisu za IRP24 bo pomembno, da je mladi kmet vpisan v RKG kot nosilec prevzetega kmetijskega gospodarstva največ pet let pred vložitvijo vloge ali da pred tem obdobjem ni imel v RKG vpisanih grafičnih enot rabe zemljišč. To pomeni, da ne bo preverjanja, ali je bil mladi kmet že kdaj prej nosilec katerega koli drugega KMG. Lahko je bil celo nosilec prevzetega KMG več kot pet let, če pred tem obdobjem v RKG ni imel vpisanih grafičnih enot rabe zemljišč.
2. VKLJUČITEV V PIZ TUDI TRI MESECE PO PREJEMU ODLOČBE
Pri prvem javnem razpisu je moral biti vlagatelj na dan oddaje vloge na javni razpis vključen v PIZ iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, z drugim javnim razpisom pa imajo vlagatelji naslednji »odpustek«: mladi kmet lahko kandidira za sklop 1, če je v vključen v PIZ iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti ob oddaji vloge na javni razpis ali se vključi vanj v treh mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do podpore. Če namerava to storiti, to navede v poslovnem načrtu, ki ga priloži vlogi.
3. NIŽJI STANDARDNI PRIHODEK
Mladi kmetje, ki kmetujejo na težjih območjih kmetovanja in izpolnjujejo naslednje pogoje: sedež kmetijskega gospodarstva leži na najmanj 700 metrih nadmorske višine, ima točke v OMD in več kot 50 % zemljišč v naklonu nad 35 %, lahko dosegajo najnižji vstopni prag 8000 evrov standardnega prihodka. Pri prvem javnem razpisu je bil vstopni prag zanje višji, in sicer 10.000 evrov.

■Najnižji vstopni prag, ki ga mora dosegati kmetijsko gospodarstvo, je 12.000 evrov standardnega prihodka, zgornji pa 330.000 evrov. Ta podatek je razviden iz registra kmetijskega gospodarstva.

Medtem ko se zgornja meja preverja samo prek standardnega prihodka, se spodnja meja lahko dokazuje tudi drugače, in sicer tako, da vlagatelj izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: v predhodnem koledarskem letu dosega čisti prihodek od prodaje oz. prihodek KMG, ki ga dokaže z obračunom dohodnine od dohodka iz dejavnosti (kmetijske, gozdarske in dopolnilne); vstopni pogoj je nižji za mlade kmete, ki kmetujejo na gorsko-višinskih kmetijah; ali pa imajo od 100 do največ 240 čebeljih družin.
4. TRILETNI POSLOVNI NAČRT
Pri prvem javnem razpisu je bil za tiste mlade kmete, pri katerih prenosnik ni nameraval kandidirati za intervencijo IRP30 Medgeneracijski prenos znanja, obvezen dvoletni poslovni načrt. Z naslednjim razpisom bo obdobje izvajanja poslovnega načrta enotno za vse upravičence in bo trajalo tri leta.
5. VIŠJE IZPLAČILO PRVEGA OBROKA
Podpora se izplača v dveh obrokih. Pri prvem javnem razpisu bo s prvim obrokom izplačanih 70 % dodeljenih sredstev na podlagi odločbe o pravici do sredstev, z drugim razpisom pa se izplačilo prvega obroka dvigne na 90 %, preostali delež pa se izplača po dobrih treh letih na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev; to je po izpolnjenem poslovnem načrtu in opravljenih kontrolah.
6. IZOBRAZBA KATERE KOLI SMERI
Določena je osnovna podpora, ki pa se lahko zviša s pavšali. Pavšalni dodatek za izo brazbo v višini 5000 evrov (velja za sklop 1 in sklop 2) se dodeli, če ima vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis pridobljeno najmanj peto raven izobrazbe katere koli smeri in ne nujno izobrazbo kmetijske ali s kmetijstvom povezane smeri, kot je bilo pogojeno pri prvem javnem razpisu.

7. KNJIGOVODSTVO ALI FADN
Pavšalni dodatek 3000 evrov se vlagatelju dodeli, če ob oddaji vloge na javni razpis na svoje ime vodi knjigovodstvo v skladu s SRS za davčne namene oz. ima vzpostavljeno knjigovodstvo v skladu z metodologijo FADN.
8. NIŽJI DELEŽ EKOLOŠKIH POVRŠIN
Za tiste mlade kmete, ki vstopajo v javni razpis z ekološkimi površinami, po novem velja naslednje: 20 % dodatek na vsoto pavšalov se dodeli za ekološko kmetovanje, če ima upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis najmanj 50 % kmetijskih zemljišč v upravljanju v ekološkem kmetovanju ali v preusmeritvi, ob oddaji zahtevka za izplačilo drugega obroka pa mora imeti 80 % kmetijskih zemljišč v upravljanju v ekološkem kmetovanju. Ta dodatek se dodeli, če ga vlagatelj v vlogi na javni razpis izrecno uveljavlja.

PODPORA OD 18.600 DO 57.600 EVROV
Še naprej ostajata dva sklopa, bistvena razlika pa je v tem, ali je mladi kmet profesionalni kmet ali kmetuje ob službi. Vlagatelj, torej mladi kmet, star med 18 in 40 let (fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik ali družba z omejeno odgovornostjo, ki jo ustanovi fizična oseba, ki je edini družbenik in tudi poslovodja te družbe), lahko kandidira za sklop 1 ali sklop 2.

Če je vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti in izpolnjuje preostale pogoje, lahko izbere sklop 1. »Ni pa nujno,« poudarja sogovornica. »Sklop 2 lahko izberejo tudi vlagatelji, ki so ob oddaji vloge na javni razpis vključeni v obvezno ali prostovoljno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar niso prepričani, ali bodo lahko ta status, torej delovno mesto na kmetiji, ohranili neprekinjeno vseh 5 let od datuma izdaje odločbe o pravici do podpore, kot to zahteva razpis.«

Razlika med sklopom 1 in sklopom 2 pa je seveda višina nepovratne denarne pomoč. Pri sklopu 1 je osnovna podpora 40.000 evrov, ki pa se lahko zviša na največ 57.600 evrov, pri drugem sklopu pa se osnovna podpora 18.600 evrov lahko zviša na 31.920 evrov.

PAVŠALNI DODATKI ZA OBA SKLOPA SO NASLEDNJI:
• 5000 evrov za ustrezno izobrazbo vlagatelja ob oddaji vloge na javni razpis,
• 3000 evrov za vodenje knjigovodstva za davčne namene na svoje ime,
• 20 % na skupno vsoto pavšalov, če najmanj 80 % zemljišč, ki jih ima vlagatelj, izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo ekološko kmetijstvo.

Vlagatelji morajo izpolnjevati tudi preostale splošne razpisne pogoje, ki jih določa Uredba, in nekatere druge zahteve ter pogoje, ki se nanašajo na velikost kmetijskega gospodarstva. Pomemben del vloge pa je tudi poslovni načrt, ki mora nujno vključevati obvezne razvojne cilje: vodenje dvostavnega knjigovodstva ali FADN (če ob oddaji vloge na javni razpis še ni vzpostavljeno na ime mladega kmeta), obvezno usposabljanje s področja upravljanja KMG in finančnih spretnosti, cilje, ki prispevajo k varstvu okolja in prilagajanju podnebnim spremembam.

TRILETNA PODPORA ZA 700 PRENOSNIKOV
Z intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov je povezana tudi intervencija IRP30 Medgeneracijski prenos znanja. Oba javna razpisa bosta objavljena v istem letu, zato se morata mladi prevzemnik in prenosnik na razpis prijaviti v istem letu.

Za celotno programsko obdobje je za to intervencijo rezerviranih 7.560.000 evrov javnih sredstev, kar naj bi bilo dovolj za 700 prenosnikov kmetij.

Podpore za prenos specifičnega znanja in izkušenj ne bodo prejeli vsi prenosniki kmetije, temveč le tisti, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje. To pa so: 10 let so bili nosilci KMG (v obdobju 20 let), ki so ga prenesli na mladega kmeta, in bili najmanj sedem let (v obdobju 20 let) profesionalni kmetje na tem KMG (to pomeni, da so bili vključeni v PIZ iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na tem KMG) in so najmanj petkrat oddali zbirno vlogo za ta KMG. Prevzemniku, na katerega je prenosnik prenesel kmetijsko gospodarstvo, mora biti izdana odločba o pravici do podpore na javnem razpisu za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov na sklopu 1 in biti mora vključen v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na prevzetem kmetijskem gospodarstvu oziroma je moral ob oddaji vloge na javni razpis načrtovati vključitev v navedena zavarovanja v roku treh mesecev od datuma izdaje odločbe o pravici do podpore.

Prevzemnik in prenosnik se morata dogovoriti o tem, kako bo prenos znanja in izkušenj potekal, in o tem poročati. Ena od aktivnosti pri prenosu znanja je tudi vsakoletno svetovanje s stani JSKS mlademu prevzemniku, pri katerem morata biti prisotna oba – prevzemnik in prenosnik.

»Osnova je uredba o izvajanju intervenciji IRP 24 in IRP 30 iz SN SKP. Na podlagi druge spremembe SN imamo že v pripravi novelo uredbe, v kateri bodo te spremembe navedene. Prenosnik bo prejel podporo kot pavšalni znesek v višini 10.800 evrov, ki bo izplačan na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev v treh obrokih – enkrat na leto za preteklo leto. Vsak obrok bo znašal 3600 evrov, skupaj bo prenosnik prejel 10.800 evrov v treh letih,« je povedala sogovornica.

Predvidene spremembe za drugi javni razpis za mlade kmete naj bi nekoliko omilile razpisne pogoje, saj si tudi na MKGP želijo, da je razpis dostopen in privlačen čim več mladim kmetom. Glede na to, da je bil odziv slab že na zadnjih treh javnih razpisih za podukrep 6.1. Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete v prejšnjem programskem obdobju, pa ni izključujoče, da se bodo pogoji do konca tega obdobja še rahljali.