Trije dijaki gozdarstva in tri dijakinje zdravstvene nege s SGLZŠ Postojna so se skupaj s tremi učiteljicami odpravili na 14-dnevno mednarodno izmenjavo v Gano. Na izmenjavi so spoznavali tamkajšnji šolski sistem, zdravstveno in gozdarsko prakso ter naravno in kulturno dediščino, predvsem pa vsakdanje življenje v tej zanimivi zahodnoafriški državi.

Za obisk Gane smo se odločili tudi zaradi dolgoletnega sodelovanja z učiteljem iz Francije, ki je po rodu iz Gane. V prvem tednu je spremljal skupino, pomagal pri navezovanju stikov z lokalnimi ustanovami in skrbel za nemoten potek vsakodnevnih dejavnosti in spoznavanja tega okolja.

Prvi teden: spoznavanje okolja in strokovnih področij

Ob prihodu smo nekaj časa preživeli v glavnem mestu Akra, kjer prebiva okoli dva milijona ljudi. Nastanjeni smo bili v kampusu Univerze v Gani, kjer študira približno 10.000 študentov, v širšem območju Akre pa okoli 30.000. Kampus deluje kot pravo mesto: z bolnišnico, policijo in največjo knjižnico v Afriki. Univerza v Gani velja za eno najuglednejših univerz v zahodni Afriki.

Prvi teden izmenjave smo preživeli v mestu Atibie, kjer smo spoznavali partnerske ustanove in okolje. Obiskali smo urad za študentske zadeve, si ogledali zdravstveno šolo, kjer so dijakom predstavili izobraževanje bodočih zdravstvenih delavcev, ter se udeležili sestanka na ganski gozdni upravi. Navdušili so nas tudi botanični vrt, slapovi Boti ter plantaže tika in mahagonija. Posebna izkušnja je bilo sodelovanje pri pripravi kosila za dijake lokalne šole.

Dijakinje zdravstvene nege in učiteljica so praktični pouk opravljale v bolnišnici, ki je učna baza za študente zdravstva. V manjši vasici so merile vitalne funkcije domačinom in tako dobile neposreden vpogled v zdravstveno oskrbo v skupnosti. Dijaki gozdarstva so medtem obiskovali lokalne gozdne uprave in spoznavali organizacijo gozdarstva v Gani. Posebej zanimivo je bilo spoznanje, da imajo v nekaterih gozdovih natančen kataster dreves – popisano je praktično vsako drevo, hkrati pa je zelo dobro urejena sledljivost lesa od gozda do žage. Ogledali smo si tudi žago v vasi Mpraeso. Povsod so nas sprejeli z izjemno prijaznostjo in odprtostjo.

Obiskali smo tudi dve srednji šoli: katoliško deško šolo, ki jo je obiskoval naš gostitelj, in strokovno srednjo šolo. Opazili smo precejšnje razlike v primerjavi z našim šolskim sistemom: dijaki nosijo šolske uniforme, dekleta ne smejo imeti dolgih las, razredi pa so zelo številčni – pogosto jih je več kot štirideset.

Drugi teden: univerza, praksa in nova spoznanja

Drugi teden smo se odpravili proti severozahodu države v mesto Sunyani, kjer smo ostali pet dni. Po poti smo si ogledali tudi kraljevo palačo in muzej. V Sunyaniju nas je gostila Univerza za energetiko in naravne vire, v sklopu katere je tudi zdravstvena fakulteta. Tam smo sodelovali pri pouku, si ogledali specializirane učilnice ter šolsko bolnišnico, ki služi kot učna baza za študente zdravstvene nege in babištva. Zanimivo nam je bilo, da paciente pogosto obravnavajo ločeno glede na spol, presenetila nas je tudi nizka povprečna mesečna plača medicinske sestre – ta znaša približno 150 evrov.

Dijaki gozdarstva so obiskali gozdarski inštitut, kjer so spoznavali sečnjo lesa in upravljanje plantaž tika. Pomagali so pri izračunih volumna dreves, seznanili so se z izzivi, kot so težave s škodljivci, ki ogrožajo tikova drevesa, ter uporabo satelitov za zgodnje zaznavanje gozdnih požarov v zahodni Afriki. Zanimivo je bilo dejstvo, da ganski gozdarji pri delu pogosto ne uporabljajo osebne varovalne opreme. Ogledali smo si tudi manjšo drevesnico, kjer vzgajajo sadike za lokalno prebivalstvo.

Gana ima približno 1,2 milijona hektarjev gozda in 16 strogo zaščitenih območij. Gozdovi so deloma naravni, deloma pa urejeni v obliki plantaž. Les je pomemben izvozni artikel države.

V zdravstvenem sistemu imajo medicinske sestre zelo pomembno vlogo, predvsem na podeželju, saj so prve pri nudenju primarne zdravstvene oskrbe. Velik poudarek namenjajo praktičnemu usposabljanju, delu v skupnosti in preventivi, kar je dijakinjam zdravstvene nege ponudilo dragocen vpogled v drugačen, a zelo učinkovit pristop k zdravstveni oskrbi.

Presenetila nas je tudi visoka strokovnost in izobrazba njihovih profesorjev. Dekan zdravstvene fakultete je član Svetovne zdravstvene organizacije in se ukvarja z raziskovanjem nalezljivih bolezni, za svoje delo pa je prejel tudi visoko priznanje v Veliki Britaniji. Njihova odprtost za sodelovanje, iskreno zanimanje za naše delo ter pripravljenost deliti svoje znanje z nami so nas še posebej navdušili. Za nas je bila čast, da smo lahko preživeli čas v družbi tako visoko izobraženih strokovnjakov, ki kljub svojim dosežkom ostajajo izjemno dostopni, prijazni in predani svojemu delu.

Pri obisku šol nas je posebej presenetila izjemna motiviranost dijakov. V posameznem razredu jih je lahko tudi do sto, njihova želja po znanju in izobrazbi pa je izjemno močna. Čutiti je, da izobrazba zanje ni nekaj samoumevnega, temveč velika priložnost in vrednota, ki jo želijo izkoristiti. Mnogi prihaja jo iz skromnih razmer, zato šolo vidijo kot pot do boljšega življenja. Učiteljice smo ob tem večkrat pomislile, kako drugače doživljajo mladi izobraževanje v okoljih, kjer imajo skoraj vse možnosti že zagotovljene, in kako dragoceno je videti tako iskreno željo po znanju.

Zadnji dnevi in vtisi

Po intenzivnem programu nas je čakala še približno deseturna vožnja v Akro, kjer smo zadnje dni preživeli nekoliko bolj sproščeno. Dijaki so nekaj časa preživeli ob bazenu, učiteljica Tamara Urbančič pa je raziskovala možnosti sodelovanja na področju lesarstva v prihodnosti.

Po številnih obrokih riža in piščanca je bilo za vse pravo navdušenje, ko smo v trgovini kupili testenine in paradižnikovo mezgo. V Akri smo obiskali tržnico, se preizkusili v barantanju, kupili nekaj spominkov in spoznali utrip mesta – od okušanja pečenih banan, ki so navdušile prav vse, do mestnega prevoza s kombiji, v katere sprejmejo tudi več kot dvajset potnikov, ter vožnje s taksijem, kjer se brez težav pelje več ljudi hkrati. Vse to ob temperaturah okoli 33 °C in približno 90 odstotni zračni vlagi.

Nepozabna izkušnja in doživetje

Gana velja za eno najbolj stabilnih in varnih držav v Afriki, z več kot 80-odstotno pismenostjo in angleščino kot uradnim jezikom. Posebej izstopajo po politični stabilnosti, poudarku na izobraževanju in močni povezanosti skupnosti. Vsak dan v Gani je prinesel novo znanje – ne le strokovno, temveč tudi življenjsko. Dijaki so se učili potrpežljivosti, prilagodljivosti in spoštovanja drugačnih navad, učiteljice pa smo opazovale, kako hitro mladi prevzemajo odgovornost in samo zavestno stopajo v nove okolje in razmere. Prav v tem je največja vrednost takšnih izmenjav – v izkušnji, ki presega učilnice in učbenike. Iz Gane ne odnašamo le fotografij in spominov, temveč tudi širši pogled na svet in spoznanje, kako dragoceno je povezovanje ljudi prek znanja, spoštovanja in odprtosti.

Tadeja Premrov
Fotografije: arhiv SGLZŠ Postojna