Ne želim rastnih hormonov v govedini. Ne želim prepovedanih pesticidov v svoji hrani. Nočem, da se požigajo pragozdovi zaradi mene. Ne morem sprejeti, da nekdo dobi zgolj en dolar, za to da imam jaz poceni hrano. Nedopustno je označevanje, kjer piše EU, pa je izvor drugje. Ni smiselno, da moja hrana prepotuje daljšo pot, kot jaz v celem desetletju.
Na to nikakor ne pristajam!
V Evropi dvigujemo proizvodne standarde in okoljske zahteve, vendar brez vsakršnih predvidenih sredstev – zgolj bremena za že tako obremenjene kmete. Za slovenske kmete, ki že sedaj ne zmoremo konkurirati veleindustrijskim proizvodnjam.
Sedaj razumeš, zakaj je več kot deset tisoč kmetov iz čisto vseh držav članic EU (tudi iz Slovenije) in stotine traktorjev v Bruslju jasno sporočilo: »Dovolj je pretvarjanja, ko sta ogrožena evropsko kmetijstvo in prehranska varnost.«? Kmetje smo se zoperstavili nesprejemljivim reformam Skupne kmetijske politike in krčenju proračuna EU, nepoštenim trgovinskim politikam EU in proti obremenjujoči birokraciji.
Dragi potrošnik, ta protest je bil (tudi in predvsem) zate. Zapomni si: Ko kmeta več ne bo, boste praznih ust zrli v nebo.

Kolumno pripravlja: ZSPM