Javna služba kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) je v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) organizirala posvet Dopolnilne dejavnosti na kmetiji – kmetije, ki imajo prihodnost. Posvet, ki ga je povezovala Andrejka Krt s KGZS, je spremljalo več kot 350 udeležencev v živo in prek spleta, kar potrjuje veliko zanimanje za to področje.

Uvodoma je zbrane nagovoril predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek, ki je poudaril, da so dopolnilne dejavnosti ena ključnih priložnosti za stabilizacijo dohodkov slovenskih kmetij, zlasti manjših. Omogočajo, da kmetije ostanejo žive in privlačne tudi za mlade prevzemnike. Izpostavil je prizadevanja KGZS za zmanjšanje birokratskih bremen, zlasti pri primarni predelavi po vzoru Avstrije, saj si kmetje ne želijo izogibanja obdavčitvi, temveč pravičnejšega in bolj prilagojenega sistema. Kot je dejala Alberta Zorko, vodja JSKS, imajo dopolnilne dejavnosti pomembno mesto v delu svetovalne službe, posvet pa je postal že tradicionalen strokovni dogodek.

Predstavnica MKGP Hermina Oberstar je poudarila, da so dopolnilne dejavnosti pogosto most med tradicijo in sodobnimi
izzivi. Omogočajo ohranjanje dediščine, hkrati pa ustvarjajo dodano vrednost kmetijskim proizvodom in nove priložnosti za kmetije. Izpostavila je pomen sodelovanja med kmeti, lokalnimi skupnostmi, strokovnimi institucijami in odločevalci, saj bo le tako mogoče oblikovati spodbudno okolje za nadaljnji razvoj dopolnilnih dejavnosti. Posebej je opozorila na prihajajoče izzive pri sprejemanju nove zakonodaje in podzakonskih aktov ter na pomen skupnega iskanja ravnotežja med zahtevami in izvedljivostjo v praksi.

Kje se konča primarna dejavnost in kje se začne predelava

Mag. Maja Sever, Nataša Kuclar Stiković in Natalija Žgalin s Statističnega urada RS so predstavile revizijo Standardne klasifikacije dejavnosti – SKD 2025, ki je s 1. januarjem 2025 nadomestila SKD 2008. Nova klasifikacija sledi evropski NACE Rev. 2.1. in je obvezni nacionalni standard za razvrščanje ekonomskih dejavnosti. Predavateljice so pojasnile razloge za spremembe, ki sledijo razvojnim in strukturnim spremembam gospodarstva, ter izpostavile najpomembnejše novosti, zlasti na področju trgovine in nekaterih storitvenih dejavnosti. Poseben poudarek je bil namenjen razmejitvi med osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo ter predelavo. Kmetijska dejavnost ne vključuje nadaljnje predelave kmetijskih proizvodov, razen tiste, ki je potrebna za pripravo za primarne trge. V razpravi so bili predstavljeni številni mejni primeri iz prakse, kot so sušenje sadja, ribanje zelja ali luščenje orehov in lešnikov, ki pogosto povzročajo nejasnosti. Poudarjeno je bilo, da SKD sam po sebi ne določa dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, temveč gre za statistično klasifikacijo, medtem ko se izvajanje dejavnosti v praksi presoja v okviru kmetijske zakonodaje.

Objekti za dopolnilne dejavnosti – prostorska in gradbena pravila

Barbara Radovan in Tanja Mencin z Ministrstva za naravne vire in prostor sta predstavili glavne točke prostorske in gradbene zakonodaje, ki je ključna za umeščanje objektov, potrebnih za izvajanje dopolnilnih dejavnosti. Pojasnili sta povezavo med zakonom o urejanju prostora, gradbenim zakonom, zakonom o kmetijstvu in uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Izpostavljeno je bilo, da morajo biti vsi objekti, tudi enostavni, skladni s prostorskimi izvedbenimi akti občin. Posebej pomembno je aktivno sodelovanje kmetij pri pripravi občinskih prostorskih načrtov, saj ti določajo namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje, ki omogočajo ali omejujejo razvoj kmetij. Predavateljica je opozorila tudi na možnosti dvojne klasifikacije objektov ter na razlike med objekti, ki jih je mogoče uporabljati v okviru stanovanjskih stavb, in tistimi, ki zahtevajo samostojne objekte.

Kakovost živil in pomen kratkih nabavnih verig

Dr. Tadeja Jakuš s Fakultete za vede o zdravju je predstavila pomen kakovosti živil s prehranskega vidika ter vpliv kratkih nabavnih verig. Kakovostna hrana prispeva k zdravju in dobre mu počutju, pri čemer so ključni hranilna vrednost, varnost in stopnja predelave. Poseben poudarek je bil namenjen sezonskim in lokalnim živilom, tradicionalnim recepturam ter prednostim domače pridelave, ki omogoča boljši nadzor nad pridelavo, manj ostankov pesticidov in višjo hranilno vrednost. Predavateljica je opozorila tudi na dolge transportne poti uvoženih živil in na upad hranilne vrednosti med skladiščenjem, kar dodatno potrjuje pomen lokalne oskrbe.

Turizem na kmetiji po novem zakonu o gostinstvu

Špela Jovanovič Gaberšek z MGTŠ je predstavila novosti, ki jih prinaša novi zakon o gostinstvu, ki se je začel uporabljati 1. januarja 2026. Poudarila je, da večjih sprememb za turizem na kmetiji ni, saj se zakon v veliki meri opira na zakonodajo s področja kmetijstva in uredbo o dopolnilnih dejavnostih. Predstavila je pogoje za prehrambno in nastanitveno dejavnost na turističnih kmetijah, pravila glede obratovalnega časa, označevanja obratov ter vpis v register nastanitvenih obratov. Pa tudi
aktualne in načrtovane finančne spodbude za naložbe v turizem na kmetiji in rokodelstvo.

Posebna novost je uvedba pete kakovostne kategorije – pet jabolk – ter obvezna zunanja kategorizacija za najvišje kategorije.

Podpore in finančne priložnosti za dopolnilne dejavnosti

Marija Žamut z MKGP je predstavila aktualne ukrepe Programa razvoja podeželja 2014–2020 ter intervencije Strateškega
načrta SKP 2023–2027. Izpostavila je podpore za naložbe v predelavo, trženje, turizem na kmetiji, nekmetijske dejavnosti
ter predelavo lesa. Predstavljeni so bili tudi finančni instrumenti, namenjeni majhnim kmetijam in mladim kmetom z registriranimi dopolnilnimi dejavnostmi, vključno z mikroposojili in razvojnimi posojili s portfeljskimi garancijami.

Zaposlovanje v okviru dopolnilnih dejavnosti

Mag. Darija Perše Zoretič z MDDSZ je predstavila pogodbeni vidik zaposlovanja v okviru zakona o delovnih razmerjih. Poudarila je pomen pravilne izbire pravne podlage glede na naravo dela ter predstavila postopke zaposlovanja, oblike pogodb o zaposlitvi in pravice ter obveznosti delavcev in delodajalcev. Predstavljene so bile tudi druge oblike dela, kot so sorodstvena pomoč, kratkotrajno delo ter sezonsko delo v kmetijstvu, ki kmetijam omogočajo večjo fleksibilnost pri organizaciji dela.

Zeliščarstvo in lokalna oskrba

Dr. Barbara Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je predstavila smernice razvoja lokalne oskrbe z zelišči 2024–2029. Analiza je pokazala, da se pridelava zelišč v Sloveniji povečuje, vendar ostaja neizkoriščen potencial tako na manjših kmetijah kot na njivskih površinah. Smernice poudarjajo pomen povezovanja pridelovalcev, razvoja izdelkov ter skupnega trženja za boljšo izrabo priložnosti na domačem in tujem trgu.

Dobrote slovenskih kmetij – zgodba s kakovosti in tradiciji

Mojca Čep s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj je predstavila projekt Dobrote slovenskih kmetij, ki že od leta 1990 spodbuja ohranjanje tradicionalnih izdelkov in dvig kakovosti. Ocenjevanja, strokovna izobraževanja in promocija nagrajenih izdelkov pomembno prispevajo k razvoju dopolnilnih dejavnosti in prepoznavnosti slovenskih kmetij. Festival Dobrote slovenskih kmetij bo tudi letos potekal konec maja na Ptuju.

Kmetija, ki še ima prihodnost

Posvet je sklenila Andrejka Krt s predavanjem Kmetija, ki še ima prihodnost. Prihodnost kmetije ni odvisna le od tehnologije in trga, temveč predvsem od ljudi in naslednikov. Ključni so razumevanje, vključevanje mladih, prava miselna naravnanost, inovativnost in povezovanje. Dopolnilne dejavnosti, ki jih je v Sloveniji že več kot 130 vrst, omogočajo kmetijam večjo odpornost, stabilen dohodek in uresničevanje lastnih poslovnih poti. Posvet je še enkrat potrdil, da so dopolnilne dejavnosti pomemben steber prihodnosti slovenskega kmetijstva ter da znanje, sodelovanje in dobra praksa ostajajo ključ do uspešnega razvoja podeželja.