Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice je skupaj z Občino Dolenjske Toplice v avli tamkajšnjega kulturno kongresnega centra pripravilo tradicionalno razstavo velikonočnih jedi, že dvaindvajseto po vrsti. Dogodek je privabil številne obiskovalce ter znova združil domače okuse in bogato dediščino prazničnih običajev.

Na lepo pogrnjenih in okrašenih mizah so bile predstavljene različne velikonočne dobrote: kruh, pletenice, kolači, potice, velikonočna torta, pirhi, jagenjčki, velikonočni žegen in postne jedi. Posebno pozornost je pritegnil največji razstavljeni izdelek – velikonočna šunka v testu, ki jo je pripravil Peter Kotar. Šunko, težko več kot 10 kilogramov, so kuhali tri ure, nato pa so jo okrašeno s ptički in kitami pekli še tri četrt ure ter jo na koncu okrasili s pirhi, narcisami in rožmarinom. Milena Fabijan že tradicionalno pripravlja jagenjčke – letos že dvaindvajsetič. Na stojnicah so se predstavili tudi Viteški red Turističnega društva Suha krajina, Društvo Kočevarjev – staroselcev, Vrtec Gumbek, OŠ Dolenjske Toplice in Društvo upokojencev Dolenjske Toplice.

Kulturni program je potekal v dvorani, povezoval pa ga je Primož Primec, ki je predstavil tudi pomen in simboliko veliko nočnih praznikov. Zbrane sta nagovorila župan Občine Dolenjske Toplice Franc Vovk in predsednica DPŽ Dolenjske Toplice Metka Zupančič. Nastopili so Otroška folklorna skupina Društva Kočevarjev – staroselcev, Tjaš Medved, Janez Zupančič, Lea Kapš, Ilona Čih Zupančič, Folklorna skupina Izvir, ljudske pevke Rož’ce, Mešani pevski zbor KUD Dolenjske Toplice ter Viteški red Suha krajina.

Po programu je sledil blagoslov domačega župnika Igorja Stepana, za glasbeni vložek so poskrbele ljudske pevke Rož’ce, ki delujejo v okviru DPŽ Dolenjske Toplice. Na trgu so obiskovalce pogostili člani društva, staro slovensko postno jed alelujo je pripravil Robert Gregorčič iz Oštarije Dolenjske Toplice, žlahtno kapljico pa je prispevalo Društvo vinogradnikov Dolenjske Toplice.

Razstava vsako leto privabi številne obiskovalce in ostaja pomemben prostor ohranjanja kulinarične dediščine ter priložnost za prenos tradicionalnih okusov na mlajše rodove. Običaj tako ostaja živ tudi v sodobnem času.

Pripravila: Helena Murgelj