Bolečine v vratu so pogosto razlog, zaradi katerega ljudje poiščejo zdravniško pomoč. Kaj jih pravzaprav povzroča in kako si lahko pomagamo sami?

Vratna hrbtenica je z vseh strani obdana z več plastmi mišic, čigar glavna naloga je, da vzdržujejo položaj in omogočajo gibanje glave. Kadar je telesna drža dobra in hrbtenica vzravnana, le-ta nosi težo glave. Težava pa nastane, ko se zaradi slabih navad in staranja glava pomika vedno bolj naprej. V vratnem delu pride do preobremenitev, ki povzročajo prenaprezanje mišic in velike pritiske na medvretenčne ploščice, stiskanje živčnih korenin, obrabo vretenc. Tako nastane velik del degenerativnih sprememb na vratnem delu hrbtenice.

Bolečine v vratu so največkrat mehanske narave

Najbolj pogosti vzroki bolečine v vratu so degenerativne spremembe vretenc in medvretenčnih ploščic, nihajne poškodbe vratne hrbtenice v prometnih nesrečah ter otrdel vrat. Klinična slika bolečin v vratu je zelo pestra, pogosto se poveča napetost obvratnih mišic, kar povzroča t. i. tenzijske glavobole. Bolečine lahko izžarevajo v glavo, v ramenski obroč in zgornjo okončino do prstov rok. Pri radikulopatiji (prizadetosti korenine spinalnega živca) se bolečini v vratu pridruži tudi okvara ene ali več živčnih korenin, kar daje pestro klinično sliko z bolečino, mravljinčenjem, omejeno gibljivostjo in nevrološkimi izpadi. Treba je izključiti številne vzroke, ki lahko botrujejo tem težavam, saj je bolečina v vratu lahko posledica bolezenskih stanj v sami vratni hrbtenici ali pa v sosednjih strukturah.

Za večino bolečin v vratu je torej vzrok v mišicah in te bolečine hitro izzvenijo. Običajno bolečina izgine v roku enega tedna, če pa se bolečina stopnjuje in/ali se pojavijo še nevrološki izpadi, pa se le odpravite do svojega osebnega zdravnika. Na podlagi temeljitega pogovora in kliničnega pregleda se bo zdravnik odločil za najustreznejše zdravljenje z zdravili ter eno ali več metod fizikalne medicine, bolnik pa bo dobil še vsa potrebna navodila za preprečevanje bolečin. Navadno dodatna diagnostika, torej napotitve na rentgensko slikanje in k različnim specialistom, niso potrebne. Če trajajo bolečine v vratu več kot mesec in če se jim pridružijo tudi znaki draženja živčnih korenin, pa je potrebna dodatna diagnostika, zato bolnika napotimo k specialistu (ortopedu, nevrokirurgu, revmatologu), ki naj bi tudi odločal o dodatni slikovni diagnostiki. Vratna bolečina je lahko tudi posledica bakterijskega meningitisa. Ta je pogostejši pri otrocih kot pri odraslih in je posebno nevaren, zato potrebuje nujno zdravniško obravnavo. Znaki meningitisa so zvišana temperatura, stanje, podobno gripi, ali splošno slabo počutje, bolečina v vratu ali otrplost tilnika, hud glavobol in/ali bruhanje, kožni izpuščaji, ki ne pobledijo, če nanje pritisnemo s kozarcem ali prstom, ter potreba, da ležimo v temi, ker nas svetloba moti.

Najpomembnejša je preventiva

Zelo pomembni pri odpravljanju in preprečevanju bolečin v vratu so splošni ukrepi. Bolečina v vratu je pogojena z anatomsko zgradbo, funkcijo in s pogostimi prisilnimi držami vratu na delovnem mestu in v vsakdanjem življenju, zato lahko bolečino preprečimo ali pa vsaj omilimo z redno in vztrajno vadbo ter izogibanjem prisilnim držam (pravilno sedenje, stoja, dviganje bremen). Pomagajo tudi ergonomske izboljšave na delovnem mestu in pri vsakodnevnih opravilih (stol z nastavljivo višino sedeža, položaj računalnika na delovni mizi). Priporočamo, da bolniki med delom v službi in doma večkrat počivajo in se med počitkom pravilno razgibajo. Za spanje izberite ustrezen vzglavnik, ki naj vam nudi ustrezno podporo v predelu vratu in vas razbremeni v ramenskem obroču. Bolnikom lahko koristi tudi hrbtno plavanje.

Blage bolečine brez izžarevanja v okončini, mravljinčenja in izpadov grobe mišične moči lahko bolnik obvladuje sam s sredstvi za lajšanje bolečin (paracetamol, nesteroidni antirevmatiki), z vajami za sproščanje mišic in s krioterapijo (terapevtska uporaba mraza/ledu). Od ostalih metod v akutni fazi zdravnik lahko predpiše protibolečinska zdravila, uporabo ledu ali hladnih oblog (krioterapijo), po nekaj dneh pa gretje (topel tuš, parafin, termopak) in različne metode fizioterapije. Nevrokirurški posegi so pri degenerativnih spremembah vratne hrbtenice (zožitev hrbtenjačnega kanala, hernija medvretenčne ploščice) bistveno redkejši kot pri ledveno-križnem delu hrbtenice.

Svetuje: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine