»Koncept življenja ‘brez odpadka’ ne bi smel biti le modna muha, ampak pomembna vrednota in naše življenjsko vodilo. Če pomislite koliko truda, dela in energije je v vsaki rastlini in plodu, jih boste še imeli srce pustiti propadati, gniti in sušiti na vrtu, njivi ali drevesu …?« sprašuje Metka Harej iz Čuklje, ki predeluje sadje, zelenjavo in zelišča, ki zrastejo na domači kmetiji in po Vipavski dolini. S svojimi domiselnimi recepti zna iz njih izvabiti pristne okuse brez nepotrebnih dodatkov v najrazličnejših sladkih in slanih shrankih, sirupih, namazih, omakah in nekaj gurmanskih posebnežih.

Morda ji varčnost teče po krvi, saj je odraščala v Gorjah nad Bledom, kjer narava ni tako radodarna kot v Vipavski dolini, kamor jo je pripeljala ljubezen. »Ker sem v to prelepo dolino prišla kot tujka, je moj pogled na njeno naravno bogastvo drugačno, kot ga imajo domačini. Tako rada opazujem, kaj raste kje in kdaj, in srce me boli, ko vidim, da sadje leži po tleh in žalostno propada, ljudje pa se ne zmenijo zanj,« opisuje simpatična sogovornica.

ZAČELA S SOKOM IN MARMELADO
Njena poslovna pot se je začela tako kot mnoge druge: v domači kuhinji. »Leta 2014 je na naši kmetiji sadje izvrstno obrodilo. Pridelali smo več, kot smo zmogli pojesti in porabiti za ozimnico. Tako sem nekaj steklenic sadnega soka in kozarčkov marmelade ponudila na tržnici. Pravzaprav sem takrat le tipala, ali bodo moji izdelki ljudem dovolj všeč, da jih tudi kupijo. Navdušenje ljudi me je presenetilo in mi dalo veselje, da sem stopila na pot podjetništva. Takrat nisem niti slutila, da se bo iz nekaj steklenic soka in kozarčkov marmelade razvila uspešna zgodba in bom imela svoje delovno mesto kar na kmetiji. Verjetno se vse to ne bi zgodilo, če tedaj, pred osmimi leti, ne bi ostala brez službe, druge zaposlitve za mojo izobrazbo – sem prostorska načrtovalka – pa na višku gospodarske krize nisem našla. Moja pot ni bila lahka. Toda zdaj vem, da sem se takrat odločila pravilno, čeprav sem imela že dva mala otroka. Vse sem zmogla, ker je vame verjel, me spodbujal in mi pomagal tudi moj mož Luka,« iskreno pripoveduje Metka.

Predela vse, kar zraste na domači kmetiji ali pri pridelovalcih v Vipavski dolini.

ODKUPUJE PRI VIPAVSKIH PRIDELOVALCIH
Ker imajo lastnih površin za pridelavo zelenjave in sadja razmeroma malo, le hektar in pol ob reki Vipavi, ob njih pa raste nekaj sadnih dreves: fige, kakiji, nešplje in kutine …, se je začela povezovati s pridelovalci zelenjave in sadja po vsej Vipavski dolini: »Sodelujem z več kot 25 kmetijami. Nekateri me že sami pokličejo in povedo, kaj imajo na voljo. Odkupim viške, tudi pridelke in sadje, ki je malce poškodovano, obtolčeno … in jih zato ne morejo prodati. Čeprav je treba vsakega prebrati, očistiti in tudi ročno obrezati, so še vedno polnega okusa. Ker predelujem le sveže sadje in zelenjavo, je zelo pomembno, da so pridelki sveži in dozoreli. Ničesar ne zamrzujem za poznejšo predelavo, vse gre sproti v lonec. To je zamudno delo, a meni v veliko veselje,« pove Metka.

Domače dobrote Metka so sinonim za pristne in okusne dobrote iz lokalno pridelanega sadja, zelenjave in zelišč.

INOVATIVNOST NE POZNA MEJA
Metka je tudi strastna nabiralka zelišč in divjih rastlin, mnoge ljudje niti ne poznajo, kaj šele, da bi iz njih pripravili kaj slastnega. »Iz zelišč pripravljam največkrat sirupe, pogosto pa jih kombiniram tudi s sadjem ali zelenjavo. Nenehno razvijam nove izdelke. To je moja velika strast,« vneto pripoveduje. V njeni prodajalni na domu je zdaj že več kot 70 raznovrstnih izdelkov. »Med njimi so tudi inovativni izdelki, jaz jim pravim gurmanski odbitki, ki jih drugje ne boste našli. Vinski džem s trobenticami, džem iz vijolic, marmelada iz regrata, ajdov namaz s čemažem, vložen tolščak … zagotovo sodijo mednje. Nekatere pripravim le v butičnih količinah – po dvajset do štirideset kozarčkov. Moja strast je tudi oživljanje pozabljenih okusov naše prelepe doline. Eden takih so murvice. Zanje sem prvič slišala in jih okusila v naši vasi. Pozorna sem postala nanje in videla, da rastejo na borjačih starejših hiš po vasi. So kot stare gospe, ki varujejo vhod hiše in s svojimi velikimi listi senčijo dom pred močnimi poletnimi žarki. Domačini pozimi murve popolnoma obrežejo, spomladi pa drevo bogato požene nove poganjke. Murvina drevesa pa imajo v današnjem času precej drugačno vlogo, kot so jo imela včasih, ko so se kmetje ukvarjali s svilogojstvom. V prehrani pa murvice niso bile pomembne. Letos mi jih je uspelo dobiti nekaj kilogramov in nastal je čudovit sladki namaz z murvami,« navdušeno pove.
Enako skrbno kot pripravlja svoje dobrote, izbira tudi prodajna mesta: »Moje veselje je težko prodati. Tega se zavedam. Toda, kjer je volja, se najde tudi pot. Z večjimi trgovci se težko dogovorim za sodelovanje, saj nimam zadostnih količin izdelkov. Količine pa vsako leto nihajo tudi zaradi nepredvidljivega vremena, ki vpliva na količino pridelka. Vendar sem se znašla drugače. Sodelujem z nekaj butičnimi trgovinicami, ki jim je pomembno, da poznajo tudi pridelovalca izdelkov, ki jih ponujajo na svojih poličkah. Tudi zame je to velika prednost, saj poznajo moje izdelke in jih znajo primerno ponuditi svojim kupcem. Nekaj mojih izdelkov, predvsem pomake za sire in sokovi, pa navdušujejo tudi gostince.«

GURMANSKI ODBITKI
Metkina inovativnost se pokaže tudi pri kombiniranju sadja ali zelenjave z različnimi zelišči, začimbami, dodatki … Tudi ti izdelki so na voljo v omejenih količinah. »Namaza iz japonske kutine sem pripravila le 40 kozarčkov, v kis vložene kapucinke so za mnoge nenavadne in jih verjetno ne bi kupili, ne da bi jih pokusili. Ker je med mojimi dobrotami še več gurmanskih odbitkov, pripravljam tudi pokušine izdelkov na kmetiji. To so izdelki, ki jih delam za dušo, prodajno pa so že vsa leta paradni trije klasični izdelki: paradižnikova šalša ter jagodna in marelična marmelada,« pove.

Metka je pri svojem delu odvisna predvsem od radodarnosti narave in povpraševanja na trgu. »Ljudje iščejo lokalne okuse, domače dobrote in izdelke brez dodanega sladkorja. Vse to ponujajo Domače dobrote Metka. Zato se prodaja veča iz leta v leto, s tem pa tudi obseg mojega dela. Povečuje se tudi prodaja prek spletne trgovine, ki jo promoviram tudi na družbenem omrežju Facebook. To se je ob promociji od ust do ust izkazalo za najučinkovitejše,« pove Metka.

SELITEV V NOVE PROSTORE
Prostor za predelavo, ki si ga je Metka uredila v kleti domače hiše, kjer sta tudi prodajalna in prostor za pokušine, postaja pretesen, delo pa zato prenaporno. »Na leto predelam že okoli 15 ton sadja in zelenjave, od tega imam lastnih približno pet ton. Vse moram znositi po stopnicah v klet, iz kleti pa nato še vse izdelke nazaj v skladišče. To je garanje, delo si moram olajšati. Z možem Luko sva že kupila opuščen objekt v dolini, v Dornberku, ki ga prenavljava,« navdušeno pove. Prostor bosta uredila tako, da bo imela Metka v pritličju predelovalno-skladiščni prostor, nad njim pa prostor za pokušino in kulinarične delavnice.

■Metkino delo je postalo njen način življenja. Z malimi koraki, a vztrajno, razvija kulinarično zgodbo v Vipavski dolini. Še naprej želi ostati drugačna in spodbujati povezovanje, ki koristi vsem – njej, ki sama ne zmore pridelati zadostnih količin sadja in zelenjave, in kmetom, ki sami ne morejo prodati poškodovanih in prezrelih pridelkov. »Z mnogimi kmeti smo sklenili neke vrste partnersko kmetovanje: kmetje nasadijo tisto, kar rabim za predelavo, jaz pa odkupim celotni pridelek. Zdaj me po dolini že poznajo, marsikdo me kar sam pokliče in ponudi, kar ima preveč ali ne potrebuje.«