Sredi novembra so članice Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev pod vodstvom prizadevne predsednice Elizabete Verščaj že šestič pripravile tradicionalni Festival ajdovih jedi. Dogodek je potekal v Hiši žive dediščine v Beli Cerkvi, spremljala ga je kulturna prireditev ter predstavitev razstave ajdovih jedi s pokušino. Članice društva so pripravile več kot 50 najrazličnejših jedi iz ajde – od slanih do sladkih.

Kulturni program je povezovala Cvetka Peterlin, ki je pozdravila obiskovalce, župana mag. Marjana Hribarja ter goste: Karmen Košak iz KGZ Novo mesto, mlado kmetico leta Karmen Čarman in ostale navzoče. V uvodu je spomnila na ljudski rek iz 19. stoletja, ki pravi: »Ajdovi žganci so steber kranjske dežele.« Ob tem je poudarila, da neštete dobre lastnosti ajde spodbujajo društvo, da festival ajdovih jedi pripravi vsako leto znova.

V pozdravnem nagovoru je predsednica društva Elizabeta Verščaj spregovorila o ajdi in predstavila ajdove jedi, značilne za različne slovenske pokrajine. Dejala je, da si z razstavo in festivalom prizadevajo, da bi se jedi iz ajde znova pogosteje znašle na naših krožnikih, saj so zelo zdrave. Poudarila je, da se to resnično uresničuje: »V naši okolici je vse pogosteje videti bela polja cvetoče ajde, prav tako je v teh koncih kar nekaj mlinov, ki predelujejo tatarsko ajdo oz. ponujajo ajdove izdelke.« Letos se je mlinu Košak iz Družinske vasi in mlinu Rangus iz Šentjerneja pri predstavitvi na dogodku pridružil še mlin Katič iz Velike vasi pri Krškem. Blaž Košak, ki je nedavno od očeta Jožeta prevzel vodenje družinskega mlina z 270-letno tradicijo, je povedal, da se v zadnjih letih veliko posvečajo predelavi ajde: »Ajdove jedi so globoko ukoreninjene v našo kulinarično dediščino. Ne gre pozabiti, da je med letoma 1800 in 1850 ajda ljudem pomagala premagati lakoto – je namreč izjemno odporna rastlina in daje dober pridelek.«

Zbrane je pozdravil tudi domači župan mag. Marjan Hribar. Poudaril je, da je ajda posebna rastlina, ki v sebi nosi vrednote, kot so preprostost, trdoživost in navezanost na slovensko zemljo. »Ajda nam skozi svoj obstoj daje marsikaj, kar je vredno ohranjati,« je dejal in društvu čestital za odlično izveden dogodek: »Te dobrote bi sodile na mize elitnih hotelov in restavracij.« V imenu KGZ Novo mesto je spregovorila Karmen Košak, sicer članica belocerkovškega društva. Dejala je, da je ponosna, da lahko skupaj negujejo tradicijo ajdovih jedi in oblikujejo festival, ki iz leta v leto raste in presega svoje okvire.

V kulturnem programu so se predstavili: ljudske pevke Klasje iz Škocjana, pevska skupina Babice in dedki Društva upokojencev Bela Cerkev, otroci iz vrtca Sonček OŠ Šmarjeta, harmonikarji Klemena Hribarja in njegovi mladi učenci, recitatorka Anica Brulc in pevka Vesna Durič.

Razstava jedi s pokušino

Ob koncu uvodnega dela je predsednica društva Elizabeta Verščaj obiskovalcem predstavila razstavljene jedi in jih povabila k pokušini. Ponujenih je bilo okrog 50 najrazličnejših jedi iz ajde – tako slanih kot sladkih: ajdov potancelj, ajdova pogača s skutnim nadevom, različne vrste kruha, različne kombinacije ajdovih solat in namazov, pa tudi sladice, kot so ajdova pita s kakijem, palačinke, rulade, ajdova pita s sadnim jogurtom, ajdov šarkelj z rozinami, narastek iz ajdove kaše, ajdovi mafini in piškoti, potica ter celo ajdova torta.

Na festivalu sta sodelovali tudi novinarka Tanja Jakše Gazvoda in mlada kmetica leta 2023 Karmen Čarman. Tanja Jakše Gazvoda je pripravila ajdovo pito z gobicami in pito s kakijem, Karmen Čarman pa ajdovo potico in zloženko. Uporabila je ajdovo moko iz domačega mlina na Vajsovi domačiji v Dolenjih Raduljah, kjer občasno meljejo tudi pirina in koruzna zrna. Na domačiji si je možno ogledati tradicionalen način mletja na mlinske kamne. Karmen Čarman, sicer članica DPŽ Bučka, zelo rada pripravlja tradicionalne sladice, še posebej potice. Pred štirimi leti ji je z mamo in hčerko uspelo zbrati kar 23 receptov za zložene potice, ki so izšli v knjižici DPŽ Gabrovka. Lani je bila v evropskem projektu Fliara izbrana izmed 20 slovenskih inovativnih žensk na podeželju za njen prispevek, delo in trud pri ohranjanju kulturne dediščine. Poleg peke potic se Karmen posveča tudi poslikavi predmetov s slovenskimi ornamenti.

Pripravila: Helena Murgelj