Na Biotehniški šoli Maribor smo se vključili v mednarodni projekt Erasmus+, ki je poimenovan AgrosylviMob. V njem sodeluje osem partnerjev iz petih držav: Francije, Avstrije, Italije, Slovenije ter Španije in francoske Čezmorske skupnosti Mayotte.

Cilj skupnega projekta AgrosylviMob temelji na predpostavki, da je mogoče vključiti v usposabljanje agrogozdarjev, ki bodo delali v sektorju pridelave zelenjave in sadja, nove načine pridelave na področju kmetovanja.

Kaj je agrogozdarstvo?

Agrogozdarstvo je trajnostni način izrabe zemljišč, ki omogoča, da se na isti zemeljski površini hkrati gojijo drevesa, poljščine, zelenjava, vinska trta in prehranjuje živina. Cilji, ki jih zasleduje agrogozdarstvo, se nanašajo na povečevanje biotske pestrosti in izboljševanje tal, na naravni nadzor nad boleznimi in škodljivci ter na zmanjševanje številnih škodljivih vplivov in podnebnih sprememb.

Cilji projekta

Spodbujati želimo trajne in donosne kmetijske prakse: ohranjanje zdravja tal in naših naravnih virov, povečevanje biotske raznovrstnosti ter samooskrbo in izkoriščanje naravnih potencialov; pa tudi, ali je mogoče preživeti z drugačnim pristopom h kmetovanju tako na manjših kmetijah kot tudi na večjih.
Prav tako bo v okviru projekta oblikovan strokovni referenčni okvir tretje stopnje, pa tudi orodja za praktično poučevanje. Ta bodo omogočila izvajanje tečajev, ki so vključeni v registre nazivov in certifikatov različnih držav, iz katerih prihajajo partnerji. Tečaji, ki bodo oblikovani na to temo usposabljanja, bodo namenjeni vsem, tudi ranljivim družbenim skupinam ljudi. S tem želimo pokazati, da tudi te skupine živijo normalno vsakdanje življenje in si prizadevajo, da bi prispevale svoj delež k razvoju kmetijstva. V projektu sodelujejo kar tri podjetja, ki zaposlujejo ljudi iz teh ranljivih družbenih skupin.

Po izkušnje na Mayotte

V sklopu projekta bomo izpeljali izmenjave dijakov v Sloveniji, Italiji, Avstriji in Španiji ter izmenjave učiteljev v Franciji, na Mayottu (francoska čezmorska skupnost), Sloveniji, Italiji, Avstriji in Španiji.
Da bi se seznanili z agrogozdarstvom, smo se odpravili na afriški otok Mayotte. Na njem agrogozdarstva ne samo izvajajo, ampak je postal kar način njihovega življenja, zato je bilo pri njih najlaže ugotoviti, kako deluje v praksi.

Otok Mayotte leži na prehodu iz ekvatorialnega v savansko podnebje, to je v pasu, v katerem se menjujeta deževno in suho obdobje leta. Otok smo obiskali pri koncu deževne dobe. Kombinaciji pogostega deževja in visokih temperatur omogočata neverjetno hitro rast številnih rastlin. Zato ni nič nenavadnega, če bambus v enem letu zraste za več kot dvanajst metrov. Prav te podnebne danosti so jim omogočile, da so agrogozdarstvo vključili v svoj način življenja.

Njihov agrogozdarski sistem je zasnovan na principu teras, kar pomeni, da zasajajo hkrati po stopnjah tri vrste različnih rastlin. Visoka, hitro rastoča drevesa so namenjena senčenju nižje rastočih rastlin. Njihovo listje se najprej uporabi za zastirko, ker pa hitro razpada, postaja nujno potrebna organska snov, ki vsebuje vsa potrebna hranila za uspešno rast rastlin. Pod njimi so zasajene sadne sorte, ki zahtevajo nekoliko več sence ter dobro zaščito pred močnim soncem, kar prispeva h kakovostnejšemu pridelku sadja. V tem sloju so zato nasadi bananovcev, kakavovcev, kavovcev, vanilje ter nižje sorte papaje, poprovca, limonovca in drugih sadnih dreves. V najnižjem spodnjem sloju pa so zasajene rastline, ki zahtevajo največ sence in vlage, to so jajčevci, čiliji, kumare, fižol, sladki krompir, buče, špinača in koruza. Travnate površine pod gozdnimi drevesi pa so namenjene paši živali.

Številne njihove družine se z agrogozdarsko dejavnostjo ukvarjajo zaradi samooskrbe, viške pridelkov pa prodajo trgovinam in restavracijam ali pa ponudijo na tržnicah in na domu.

Kaj pa Evropa?

Zavedamo se, da so pogoji gojenja rastlin na Mayottu povsem drugačni kot v Evropi. S projektom, ki ga izvajamo, pa želimo njihov način izvajanja agrogozdarske dejavnosti prenesti v naše okolje.
Na Biotehniški šoli Maribor in na partnerski šoli iz Langenloisa v Avstriji smo že posadili prve agrogozdarske njive. Da je možno tudi v Evropi kmetovati po agrogozdarskih načelih, smo se lahko prepričali že v Avstriji, kjer smo si ogledali kmetijo Biosain. Tristan Toé je skupaj z družino gozd preuredil v polje, na katerem so odlični pogoji za ekološko pridelavo zelenjave. Na tem preurejenem polju zrasteta koleraba, velika kot glava, ter korenje, veliko kot pivska steklenica. Nič manj ni bil zanimiv ogled posestva Biolindner. Deset hektarjev velika kmetija v tem kraju je tudi prva, ki se je začela ukvarjati z agrogozdarstvom. V Italiji pa smo si ogledali stoletni ekološki vinograd in sadovnjak, med katerima so posajene vrbe in javorji.

Agrogozdarska njiva na Biotehniški šoli Maribor

Na njivo smo z dijaki posadili kmetijske in gozdne rastline, ki so tipične za naše okolje: jablano – lesniko, jerebiko, vinsko trto, glog, črni bezeg, ribez in robido. Na sredini zasaditve smo pustili prostor za gojenje zelenjave, zelišč, krompirja in drugih rastlin. Ideja o tovrstni zasaditvi temelji na predpostavki, da bodo rastline pomagale druga drugi s senčenjem, zaščito pred vetrovi, zadrževanjem vlage ali pa bodo opora v njihovi bujnejši rasti. S tem želimo ustvariti zasaditev, ki ne bo odvisna od naše pomoči (dognojevanje, uporaba pesticidov, zalivanje). Projekt je zastavljen dolgoročno, zato ga je nemogoče udejanjiti z danes na jutri.

S projektom želimo pokazati, da je možno pripraviti kmetijsko-gozdarski sistem, ki bo zagotavljal večjo biotsko pestrost, kakovostnejšo hrano in nova delovna mesta; zaslužek z zasajanjem avtohtonih vrst rastlin pa bo pridelovalcem olajšal spopadanje s podnebnimi spremembami in drugimi neugodnimi dejavniki, ki se pojavljajo v kmetijstvu.

Pripravil: Simon Gračner