Skupna kmetijska politika je najstarejša politika EU. Njen namen je zagotavljati cenovno dostopno, varno in visokokakovostno hrano, zagotavljati primerno življenjsko raven kmetov ter ohranjati naravne vire in varovati okolje. Strošek državljana EU pa je približno 33 centov na dan. Kar malo ironično, bi lahko rekli. Visokokakovostna proizvodnja postaja vse bolj nekonkurenčna, kmetje pa imamo občutek, da je ohranjanje naravnih virov in varovanje okolja samo in izključno naša naloga. Življenjska raven kmetov, ki si v Sloveniji v glavnini ne izplačujemo nobene plače, temveč vse vlagamo v razvoj kmetij za udejanjanje prvega in zadnjega namena, pa strmo pada.

Zeleni prehod EU smo v Sloveniji vzeli zelo zares. Omejitve in zahteve, ki jih imamo na zaščitenih območjih, močno usmerjajo in omejujejo kmetovanje. Veliko zahtev je v pogojenosti, kar pomeni, da jih kmet mora izvajati, pa za to ne dobi nobenega dodatnega plačila. Tu je še preteča evropska uredba o ohranitvi narave, kjer je med drugim zapisano tudi, da je pomembno zagotoviti postopno povečevanje območij, ki jih pokrivajo habitatni tipi, povečanje ekstenzivnega kmetijstva, pokritja vsaj 10 % kmetijskih površin z značilnostmi krajine z visoko raznovrstnostjo. Lahko rečemo, da v Sloveniji vse te cilje že izpolnjujemo, vendar to ni tako, saj so prikazana izhodiščna stanja precej drugačna. Torej bo breme za nas, slovenske kmete, toliko večje. Seveda novih finančnih sredstev za to ni predvidenih. Bomo kmetje sploh še zmogli kmetovati?

V Sloveniji imamo samo 800 m2 ornih površin na prebivalca, kar nas uvršča na rep lestvice, medtem ko smo po površinah trgovskih centrov v samem vrhu. Pa ob tem nikakor niso zajeta vsa načrtovana žrtvovanja kmetijskih zemljišč za investitorske projekte. Kje bomo pridelovali hrano?

Kar malo ironično, medtem ko po drugi strani Evropska unija podpisuje trgovinske sporazume, kjer velikokrat žrtvujejo prav kmetijstvo, saj omogočajo uvoz živil, proizvedenih po drugačnih standardih. Hrana, ki pride v EU, mora sicer zadoščati standardom EU (označitev porekla ipd.). Pri uporabi pesticidov pa se uporabljajo samo mejne vrednosti. To pomeni, da če je pesticid v EU prepovedan, ga še vedno lahko uvažamo iz tretjih držav, kjer je dovoljen, upoštevati se morajo samo mejne vrednosti. Pri nas bomo varovali vsak kvadratni meter, uvažali pa iz močno kmetijsko industrializiranih držav, ki imajo močan vpliv na podnebje, kjer so vsakodnevni požigi zaradi pridobivanja kmetijskih zemljišč, krčenje amazonskega gozda … In seveda, najprej poskrbeti za prepoved uvoza hrane brez porekla (ob nedavnem odpoklicu piščančjih prsi zaradi prisotnosti salmonele je bilo namreč poreklo neznano).

Tu je še evropska uredba o zmanjšanju industrijskih emisij, ki prav tako zajame tudi kmetijstvo. Medtem ko celine in države, iz katerih uvažamo hrano, te emisije močno povečujejo, ko vsa letala in trajekti predstavljajo pomemben del izpustov, ko se zaradi vojaških aktivnosti dimi nebo, bomo mi poskušali iz istega ozračja, ki si ga delimo z ostalimi, čim bolj izvzeti emisije, ki jih povzroča kmetijska dejavnost. Morda ne razumem prav, toda vse strategije se obračajo v smer zelene Evrope in zatiskanja oči ob vseh rdečih uvozih.

Tudi socialno-ekonomski položaj kmeta je vse težji. Da bi zaščitili delavce v kmetijstvu, EU ob osnovni pogojenosti uvaja še socialno pogojenost, kar pomeni spoštovanje vseh delovnopravnih predpisov. Zagotovo to lahko podpremo ob pogledu na delavce brez primernih pravic na plantažah in v rastlinjakih v nekaterih državah članicah EU, toda s tem nikakor ne zaščitimo slovenskega kmeta, ki bo še vedno delal (veliko) več kot zgolj 40 ur na teden (omembo plačila namenoma izpustim). Kdaj se bomo začeli pogovarjati o dobrobiti kmeta?

Veliko tega in še več tega. Morda so to samo moje skepse, toda to je realnost, ki jo živim(o). In zadnja ironija je, da smo sistem ljudje, torej je to realnost, ki jo sestavljamo. Srčno upam, da bodo evropski politiki spregledali in končno dojeli, da je vrednost, ki jo imamo kmetje, neprecenljiva in jo je treba varovati. Da so tam gori za nas in zaradi nas. In da bomo mi končno spoznali, kakšno moč imamo.

Kolumno pripravlja: ZSPM