Poklon slovenski hrani, kmetu in domači zemlji
»Ne bi smelo biti Slovenca, ki ne bi obiskal Dobrot slovenskih kmetij, na katerih v resnici začutimo to, kar Slovenci smo. Smo majhen narod, toda z bogato kulinariko in ponudbo. Kot smo ponosni na športnike, moramo biti ponosni tudi na naše podeželje,« je ob odprtju že 35. festivala Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju dejal Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj.
Ptujske dobrote so postale praznik slovenskega podeželja, saj predstavljajo vse tisto, kar še znajo narediti pridne roke slovenskih kmetov in kmetic. Kako ponosni bi morali biti na to, je v nagovoru spomnil Roman Žveglič, predsednik KGZS: »Kmetijstvo se spreminja, ne spreminja pa se ljubezen do slovenske kmetijske zemlje, spoštovanje tradicije in zavedanje, da so pri pridelavi hrane vedno potrebni sodobni pristopi in okusi. Tega ponosa, znanja in tradicije se ne da kupiti. Da pa se kupiti izdelke s slovenskih kmetij.« Žveglič se je srčno zahvalil tudi vsem sodelujočim kmetijam, vsem sodelavcem in KGZ Ptuj, ki sooblikujejo festival, ter predsednici RS za častno pokroviteljstvo.
Svečano odprtje točno opoldne je pripadlo predsednici države dr. Nataši Pirc Musar, ki je v svojem govoru poudarila, da festival povezuje pridelovalce, predelovalce in ljubitelje slovenske hrane in da številčna udeležba potrjuje naklonjenost ljudi do lokalno pridelane hrane. »Tu sem, da podprem kmetijstvo in poudarim vlogo lokalno pridelane hrane za gospodarstvo in blaginjo ljudi. Vsakokrat, ko smo v trgovini ali na tržnici, se moramo zavedati posledic naše izbire. Odločitev za slovensko hrano je izraz spoštovanja do naše identitete in zavedanja, da smo za naš blaginjo in prihodnost slovenskega podeželja soodgovorni vsi,« je opozorila predsednica, ki si je z zanimanjem ogledala razstavo dobrot in stojnice z raznovrstno kulinarično ponudbo slovenskih kmetij.
RAZSTAVLJENI VSI IZDELKI
Letos so prireditelji znova pripravili razstavo vseh nagrajenih izdelkov, ki so jih združene po izdelčnih skupinah razstavili v prostorih Minoritskega samostana. Na samostanskem dvorišču in pod šotorom pa je bogat spremljevalni program s priložnostno tržnico domačih dobrot poskrbel za živahen vrvež. Ta je že v petek na Ptuj privabil množico ljudi, do nedelje pa je mesto ob Dravi obiskalo več kot 10.000 ljudi.
Kot je povedal Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora festivala, prireditev temelji na delu vseh svetovalk in svetovalcev Javne službe kmetijskega svetovanja, ki »delamo za to, da predstavimo pristno slovensko podeželsko kulinariko.« Iz skromnih treh skupin izdelkov: krušnih, mesnih in mlečnih, se je z leti festival razširil že na 17 skupin izdelkov, med katerimi pa ostajajo najštevilčnejše tiste tri skupine izdelkov, s katerimi se je festival začel.
Na jubilejnih 35. Dobrotah slovenskih kmetij je bilo ocenjenih 888 izdelkov s 450 kmetij, razdeljenih v 17 skupin. Podeljenih je bilo 790 priznanj. V 35 letih je bilo na Ptuju podeljenih že 24.450 priznanj.
In kaj se je letos skrivalo za vrati samostana? Sedemnajst izdelčnih skupin z 888 ocenjenimi dobrotami, ki jih je na ocenjevanje prineslo 450 kmetij iz vseh slovenskih regij, nekaj tudi iz zamejstva. Podeljenih je bilo 424 zlatih priznanj, 236 srebrnih in 130 bronastih. Pribožič je čestital prejemnikom letošnjih laskavih priznanj in dejal: »Naj vam služijo kot vzpodbuda za nadaljnje delo, kot promocija pri prodaji izdelkov in za razvoj vaših kmetij. Nadgradnja pridelave s predelavo in ponudbo dobrot je edini način, da ohranjamo kulinarično pristnost našega podeželja, kar je tudi del naše kulturne dediščine.«
Peter Pribožič: »Dobrote so podporno okolje vsem kmetijam: tistim, ki šele začenjajo svojo pot, ter tudi tistim, ki želijo osnovno pridelavo nadgraditi s predelavo in ponujati visokokakovostne izdelke. Nagrajen izdelek je hvalevreden, predvsem pa je izdelek iz slovenskih pridelkov.«
Dobrote slovenskih kmetij so postale cenjena in prepoznavna blagovna znamka, ki potrošnikom sporoča, da izbirajo izdelke najvišje kakovosti. To potrjujejo tudi podeljena priznanja, saj je bilo letos vročenih največ zlatih priznanj. Strokovni ocenjevalci dobrot so z delom začeli že februarja, končali pa tik pred odprtjem festivala z ocenjevanjem izdelkov iz žit: od različnih vrst kruha, sadnega kruha, pletenic, potic, šarkljev do krofov in drobnega peciva. Že prej so strokovne komisije ocenile čaje, izdelke iz rib, kis, marmelade in namaze, konzervirane vrtnine, med, medico, olja, sadjevce, sokove, suho sadje, vino, žgane pijače … Znova so ugotovili, da sodelujoči upoštevajo vse napotke ocenjevalne komisije, saj so izdelki vsako leto boljši. Na razstavi je imela svoj kulinarični kotiček pomurska regija, ki se je predstavljala s slastnimi dobrotami z obeh bregov reke Mure, zanj pa je poskrbel KGZ Murska Sobota.
Med prvimi so se sprehodili po razstavi predsednica republike v družbi prirediteljev, županja MO Ptuj Nuška Gajšek, ki sooblikuje festival, predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, kmetijska ministrica Mateja Čalušić ter drugi gostje.