Prehrana je najpomembnejši vir energije za življenje in eden od pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje in dobro počutje. Zdrava prehrana in zdrav način življenja zmanjšujeta obolevnost in umrljivost za približno 30 %.

Prehrana je v preteklosti velikokrat odločala o življenju in smrti, v zgodovinskih obdobjih so bile slabe letine pridelkov pogoste in krive za hude lakote in umiranje prebivalstva. Naši predniki so jedli manj raznovrstno hrano z manj mesa kot danes, pred uporabo krompirja, tudi koruze, so jedli večinoma močnate jedi iz domačih žit. Z leti se je ogromno stvari na tem področju spremenilo in današnja hrana je za nas zaradi številnih postopkov predelave, dodatkov, arom, ojačevalcev okusa, pesticidov, maščob in sladkorjev manj ugodna. Naše porcije so pogosto prevelike, preveč kalorične, vsebujejo preveč maščob, sladkorja in soli ter premalo zelenjave, sadja, stročnic in kaš ter polnozrnatih vrst kruha in škrobnih izdelkov testenin, pekovskih izdelkov …).

PREHRANA ŽE OD OTROŠTVA VPLIVA NA DOLŽINO IN KAKOVOST ŽIVLJENJA

Način prehranjevanja v otroštvu in mladostništvu nosi dolgoročne posledice za zdravje in vpliva na oblikovanje prehranjevalnih navad v nadaljevanju življenja. V obdobju intenzivne rasti je ključnega pomena zagotavljanje varne, raznovrstne in uravnotežene prehrane. Prehranjevalni vzorci, osveščenost in odnos do prehranjevanja se najpogosteje prenašajo znotraj družine. Prehrana posameznika in življenjski slog pa sta ključna dejavnika zdravja človeka. Ustrezna prehrana deluje kot zaščitni dejavnik pred najrazličnejšimi boleznimi, v nasprotnem primeru pa jih lahko neustrezna prehrana spodbudi. Nepravilno prehranjevanje ima lahko negativen vpliv na zdravje in sčasoma lahko privede do številnih bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja, visok krvni tlak, bolečine v sklepih in mišicah, rak, spremembe v okostju … Preventivna prehrana so vsi prehranski ukrepi za krepitev zdravja in zmanjševanje tveganja za razvoj različnih bolezenskih stanj in prehranskih motenj.

V različnih življenjskih obdobjih ter pri različnih življenjskih slogih imamo različne prehranske potrebe. Trenutna znanstvena dognanja kažejo, da je za človekovo zdravje najprimernejši način prehranjevanja tisti, ki vključuje pester izbor živil in količinsko zmernost pri uživanju hrane. Ključno je, da poskrbimo za raznovrstno, mešano prehrano, ki je uravnotežena z vsakodnevnimi potrebami. S hrano moram v telo vnesti toliko energije, kolikor je porabimo, zato moramo količino in vrsto hrane prilagoditi svojemu življenjskemu slogu in količini telesne dejavnosti. Zdrava prehrana je varna, energijsko in hranilno uravnotežena, biološko sprejemljiva in varovalna hrana, ki krepi in ohranja človekovo zdravje. Uravnotežena prehrana pa zagotavlja vse potrebne hranilne snovi v ustreznem razmerju makro- (maščobe, beljakovine, ogljikovi hidrati) in mikrohranil (vitamini, minerali, fitokemikalije in antioksidanti). Zdrava varovalna prehrana vsebuje več vitaminov, mineralov, vlaknin in vode ter manj maščob, sladkorja in soli, osnova je raznovrstnost zaužite hrane. Številne raziskave dokazujejo, da uživanje sadja, zelenjave, polnozrnatih žit, oreškov, stročnic, rastlinskih olj in rib ter omejitev uživanja rdečega mesa in sladkih pijač zmanjša tveganje za razvoj raka, sladkorne bolezni tipa 2 ter srčno-žilnih bolezni.

NAJPOMEMBNEJŠI OBROK JE ZAJTRK

Priporočila uravnotežene prehrane glede vnosa makrohranil določajo, da naj bi 50 do 65 % dnevnega energetskega vnosa predstavljali ogljikovi hidrati, 25 do 30 % maščobe, 10 do 15 % pa beljakovine. Odrasel človek na dan potrebuje 0,8 grama beljakovin na kilogram telesne mase, otroci, nosečnice, športniki, doječe matere in starejši pa nekoliko več. Ustrezen vnos kakovostnih beljakovin s hrano je nujno potreben za normalno delovanje našega telesa. Med dobre vire živalskih beljakovin uvrščamo pusto meso, jajca, mleko in mlečne izdelke. Rastlinske beljakovine imajo nekoliko nižje biološke vrednosti, prednjači soja, sledijo riž, pšenica. Za boljše zdravje in preprečevanje tveganja za razvoj bolezni je potrebno izogibanje škodljivim prehranskim navadam, zmeren vnos soli, vzdrževanje ustreznih vrednosti krvnega tlaka, sladkorja in maščob v krvi. Potrebna je zadostna hidracija in pet obrokov na dan z razmikom od dve do štiri ure. Nikar ne pozabite na zajtrk, ki je najpomembnejši obrok, saj prebudi prebavila in daje energijo za začetek dneva.

Svetuje: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine