Obarvajmo jih naravno . Jajca so nekdaj barvali le z naravnimi barvili, nato pa so vrečke z obarvanim prahom postale dostopne na vsakem koraku in hitro smo posegli po njih. Toda znova se vračamo k naravi in vsemu, kar nam ponuja. Naravno obarvane pirhe lahko tudi pojemo.Pobarvana in okrašena jajca – pirhi, pisanice, remenke – imajo globok simbolni pomen ob največjem krščanskem prazniku, hkrati pa nam dajejo nešteto priložnosti, da svoje ustvarjalne spretnosti in brezmejno domišljijo pokažemo na krhki jajčni lupini.Tradicionalne tehnike, kot so pisanje po jajcu s tekočim voskom, odstranjevanje barve s praskanjem ali drsanjem, zahtevajo dosti znanja, spretnosti in vaje, toda sodobni čas je prinesel tudi preprostejše načine barvanja in krašenja.PRVI SO BILI RDEČITradicija barvanja jajc se je začela že v 16. stoletju. Jajc tedaj še niso krasili, so jih pa kuhali v vodi z lesom pražiljke, da so se obarvala rdeče. Pisana jajca so se začela pojavljati stoletje pozneje, zlato dobo krašenja jajc sta prinesla barok in rokoko.Jajca z belo lupino se lepše obarvajo kot jajca z rjavo lupino. Če belih jajc nimamo, lahko rjava razbarvamo. To storimo takole: v večji lonec položimo jajca sobne temperature. Prilijemo enako razmerje hladne vode in vinskega kisa, da so jajca povsem prekrita s tekočino. Posolimo in kuhamo pri temperaturi, da tekočina le nežno vre 20 minut. Med kuhanjem lahko z žlico pobiramo peno, ki se nabira na površju. Nato s krpo odstranimo rjavo plast z jajc. Jajca z razbarvano lupino imajo stanjšano lupino, zato je ta bolj krhka in moramo z njimi ravnati pazljivo. Če nameravamo ta jajca zaužiti, jih barvamo samo z naravnimi barvili.Verjetno je najbolj razširjen način naravnega barvanja jajc kuhanje jajc v rjavih ali rdečih čebulnih olupkih. Več imamo olupkov, bolj intenzivna bo barva. To je tehnika, ki vedno uspe. Na jajce lahko prej položimo drobne pomladne cvetove ali listke: trobentice, marjetice, peteršilj, deteljico, regrat …, in jih tesno ovijemo v najlonsko nogavico ali gazo, konce tesno zavežemo. Okoli jajca lahko nataknemo tudi več elastik in ustvarimo zanimive vzorce, saj se z elastiko prekriti deli ne bodo obarvali. Nato jajca postavimo na čebulne olupke v vodi in kuhamo vsaj 15 minut. Tudi te lahko pustimo v vodi še nekaj časa, da bo barva bolj intenzivna. Več olupkov je v vodi, bolj intenzivno bodo obarvali jajca.Druga možnost barvanja s čebulnimi olupki vzame nekoliko več časa, a je učinek vreden truda. Pirhi bodo čudovito marmorirani, če čebulne olupke – rdeče in rjave čebule – s škarjami narežemo na majhne kvadratke, nato pa v njih povaljamo navlažena jajca in jih ovijemo v najlonsko nogavico ali gazo, konce pa tesno zavežemo. Postavimo jih v kozico, v katero smo nasuli skodelico posušenih hibiskusovih cvetov, prelijemo z dovolj vode, da so prekriti, in kuhamo pri zmerni temperaturi 15 minut. Jajca naj se še nekaj časa namakajo.Posušene obarvane pirhe namastimo s špehom, da se bodo svetili.Nadvse domiselno je barvanje jajc v teranu. Svetlikajoča sivo-vijolična barva bo zares izrazita, če bomo imeli kakovosten teran – takega, ki je zorel v lesenih sodih. V kozico položimo le toliko jajc, da imajo dovolj prostora in se ne dotikajo drug drugega, nato jih prelijemo s toliko terana, da so povsem prekrita. Kozico postavimo na ogenj in kuhamo do vretja, nato jih pustimo nežno vreti le 10 minut. Odstavimo in pustimo, naj se jajca namakajo v teranu do naslednjega dne. Nato jih vzamemo iz kozice in pustimo, naj se osušijo. Nič jih ne brišemo! Ko bodo povsem suhi, se bo pokazala svetlikajoča sivo-vijolična barva. Na površini bodo imeli pirhi nešteto drobnih kristalčkov, ki so v resnici vinski kamen, izločen iz vina.Tako imenovana servietna tehnika je postala nadvse priljubljen način krašenja pirhov v zadnjih letih. Zanjo je potrebnega malce več časa, natančnosti in potrpežljivosti, toda pirhi so prave umetnine. Jajca moramo najprej skuhati, med kuhanjem jajc pa si lahko pripravimo vse preostale pripomočke: papirnate prtičke z drobnimi motivi, škarje, čopič … Motive izrežemo čim bolj natančno, nato jih ločimo od preostalih slojev papirnatega prtička; potrebujemo le zgornji sloj z motivi.Če nameravamo pirhe pojesti, potem za lepljenje uporabimo naravna lepila: stepen jajčni beljak ali sladkorno raztopino, ki jo pripravimo tako, da v skledico nalijemo deciliter vode in v njej raztopimo dve žlici sladkorja v prahu.Motive položimo na jajce in jih s čopičem, pomočenim v sladkorno raztopino ali stepen beljak, nežno prilepimo na jajčno lupino. Pustimo, da se jajca dobro osušijo.Rumene pirhe bomo najlažje dobili, če jih kuhamo v vodi z dodatkom kurkume v prahu, oranžne z dodatkom nekaj žlic mlete rdeče paprike, nežno roza bodo jajca, skuhana v čistem soku rdeče pese, modra pa postanejo, če jih kuhamo skupaj s posušenimi borovnicami ali rdečim zeljem. Okoli velike noči se že močno razraste čemaž, z njim lahko obarvamo jajca zeleno, in sicer takole: nekaj pesti čemaža narežemo in prelijemo z vodo, da je povsem prekrit. Namaka naj se od štiri do pet ur, nato kozico postavimo na kuhališče, da nežno vre vsaj pol ure. Kozico s čemažem odstavimo in pustimo, da se ohladi. Nato položimo vanjo skuhana jajca in jih namakamo vsaj pol ure, vmes jih lahko enkrat obrnemo.
Jajca so nekdaj barvali le z naravnimi barvili, nato pa so vrečke z obarvanim prahom postale dostopne na vsakem koraku in hitro smo posegli po njih. Toda znova se vračamo k naravi in vsemu, kar nam ponuja. Naravno obarvane pirhe lahko tudi pojemo.
Pobarvana in okrašena jajca – pirhi, pisanice, remenke – imajo globok simbolni pomen ob največjem krščanskem prazniku, hkrati pa nam dajejo nešteto priložnosti, da svoje ustvarjalne spretnosti in brezmejno domišljijo pokažemo na krhki jajčni lupini.
Tradicionalne tehnike, kot so pisanje po jajcu s tekočim voskom, odstranjevanje barve s praskanjem ali drsanjem, zahtevajo dosti znanja, spretnosti in vaje, toda sodobni čas je prinesel tudi preprostejše načine barvanja in krašenja.
PRVI SO BILI RDEČI Tradicija barvanja jajc se je začela že v 16. stoletju. Jajc tedaj še niso krasili, so jih pa kuhali v vodi z lesom pražiljke, da so se obarvala rdeče. Pisana jajca so se začela pojavljati stoletje pozneje, zlato dobo krašenja jajc sta prinesla barok in rokoko.
Kako razbarvamo jajca?
Jajca z belo lupino se lepše obarvajo kot jajca z rjavo lupino. Če belih jajc nimamo, lahko rjava razbarvamo. To storimo takole: v večji lonec položimo jajca sobne temperature. Prilijemo enako razmerje hladne vode in vinskega kisa, da so jajca povsem prekrita s tekočino. Posolimo in kuhamo pri temperaturi, da tekočina le nežno vre 20 minut. Med kuhanjem lahko z žlico pobiramo peno, ki se nabira na površju. Nato s krpo odstranimo rjavo plast z jajc. Jajca z razbarvano lupino imajo stanjšano lupino, zato je ta bolj krhka in moramo z njimi ravnati pazljivo. Če nameravamo ta jajca zaužiti, jih barvamo samo z naravnimi barvili.
Čebulni olupki
Verjetno je najbolj razširjen način naravnega barvanja jajc kuhanje jajc v rjavih ali rdečih čebulnih olupkih. Več imamo olupkov, bolj intenzivna bo barva. To je tehnika, ki vedno uspe. Na jajce lahko prej položimo drobne pomladne cvetove ali listke: trobentice, marjetice, peteršilj, deteljico, regrat …, in jih tesno ovijemo v najlonsko nogavico ali gazo, konce tesno zavežemo. Okoli jajca lahko nataknemo tudi več elastik in ustvarimo zanimive vzorce, saj se z elastiko prekriti deli ne bodo obarvali. Nato jajca postavimo na čebulne olupke v vodi in kuhamo vsaj 15 minut. Tudi te lahko pustimo v vodi še nekaj časa, da bo barva bolj intenzivna. Več olupkov je v vodi, bolj intenzivno bodo obarvali jajca.
Druga možnost barvanja s čebulnimi olupki vzame nekoliko več časa, a je učinek vreden truda. Pirhi bodo čudovito marmorirani, če čebulne olupke – rdeče in rjave čebule – s škarjami narežemo na majhne kvadratke, nato pa v njih povaljamo navlažena jajca in jih ovijemo v najlonsko nogavico ali gazo, konce pa tesno zavežemo. Postavimo jih v kozico, v katero smo nasuli skodelico posušenih hibiskusovih cvetov, prelijemo z dovolj vode, da so prekriti, in kuhamo pri zmerni temperaturi 15 minut. Jajca naj se še nekaj časa namakajo.
Posušene obarvane pirhe namastimo s špehom, da se bodo svetili.
Teran
Nadvse domiselno je barvanje jajc v teranu. Svetlikajoča sivo-vijolična barva bo zares izrazita, če bomo imeli kakovosten teran – takega, ki je zorel v lesenih sodih. V kozico položimo le toliko jajc, da imajo dovolj prostora in se ne dotikajo drug drugega, nato jih prelijemo s toliko terana, da so povsem prekrita. Kozico postavimo na ogenj in kuhamo do vretja, nato jih pustimo nežno vreti le 10 minut. Odstavimo in pustimo, naj se jajca namakajo v teranu do naslednjega dne. Nato jih vzamemo iz kozice in pustimo, naj se osušijo. Nič jih ne brišemo! Ko bodo povsem suhi, se bo pokazala svetlikajoča sivo-vijolična barva. Na površini bodo imeli pirhi nešteto drobnih kristalčkov, ki so v resnici vinski kamen, izločen iz vina.
Papirnati prtički
Tako imenovana servietna tehnika je postala nadvse priljubljen način krašenja pirhov v zadnjih letih. Zanjo je potrebnega malce več časa, natančnosti in potrpežljivosti, toda pirhi so prave umetnine. Jajca moramo najprej skuhati, med kuhanjem jajc pa si lahko pripravimo vse preostale pripomočke: papirnate prtičke z drobnimi motivi, škarje, čopič … Motive izrežemo čim bolj natančno, nato jih ločimo od preostalih slojev papirnatega prtička; potrebujemo le zgornji sloj z motivi.
Če nameravamo pirhe pojesti, potem za lepljenje uporabimo naravna lepila: stepen jajčni beljak ali sladkorno raztopino, ki jo pripravimo tako, da v skledico nalijemo deciliter vode in v njej raztopimo dve žlici sladkorja v prahu.
Motive položimo na jajce in jih s čopičem, pomočenim v sladkorno raztopino ali stepen beljak, nežno prilepimo na jajčno lupino. Pustimo, da se jajca dobro osušijo.
Rumene pirhe bomo najlažje dobili, če jih kuhamo v vodi z dodatkom kurkume v prahu, oranžne z dodatkom nekaj žlic mlete rdeče paprike, nežno roza bodo jajca, skuhana v čistem soku rdeče pese, modra pa postanejo, če jih kuhamo skupaj s posušenimi borovnicami ali rdečim zeljem. Okoli velike noči se že močno razraste čemaž, z njim lahko obarvamo jajca zeleno, in sicer takole: nekaj pesti čemaža narežemo in prelijemo z vodo, da je povsem prekrit. Namaka naj se od štiri do pet ur, nato kozico postavimo na kuhališče, da nežno vre vsaj pol ure. Kozico s čemažem odstavimo in pustimo, da se ohladi. Nato položimo vanjo skuhana jajca in jih namakamo vsaj pol ure, vmes jih lahko enkrat obrnemo.
[EKOloško = LOGIČNO 💡] Z intenzifikacijo kmetijstva imajo ptiči, dvoživke in druge male živali vse manj življenjskega prostora.
VEČ ➡️ https://t.co/44Q4lD001L
@EUAgri #imcap #cap #eco #skp https://t.co/fmoN1x7Wm2
05.12.2025
[EKOloško = LOGIČNO 💡] Čebele po podatkih EU na leto prispevajo 14,2 milijarde evrov h gospodarstvu Unije.
VEČ 🐝 https://t.co/aoYV3nMZoE
@EUAgri #imcap #cap #eco #skp #blog https://t.co/HNG4P4zVSU
05.12.2025
PODARITE nekaj, kar ostane za vedno. 📚✨🎁
NAROČANJE 🫶 https://t.co/dl6GneJyEH https://t.co/6luF4TDQ3x
04.12.2025
[EKOloško = LOGIČNO 💡] Podpora programa SKP 2023-2027 je Urošu ROZMARIČU iz Veržeja omogočila zanesljiv prevzem kmetije VEČ 👇
@EUAgri #IMCAP #CAP #SKP #ekološko
https://t.co/sxwRq5zGvq
03.12.2025
Tednik KMEČKI GLAS – preverjen vir informacij. 👍📰
PODARITE NAROČNINO 🫶 https://t.co/rOGPOtzyg6 https://t.co/7hLWYSRmix
03.12.2025
[#NOVAKNJIGA] ZEMLJA ustvarja življenje in je temelj našega obstoja. Ohranimo jo ŽIVO. 🌍💚
NAROČANJE 👉 https://t.co/F1NPk7dnGG https://t.co/sqBYxvz4Wd
02.12.2025
[EKOloško = LOGIČNO 💡]Razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji v sklopu evropske kmetijske politike podpira ukrep SKP IRP19 Ekološko kmetijstvo.
VEČ ➡️ https://t.co/MmJKDJZCUO
@EUAgri #imcap #cap #eco #skp https://t.co/PEYR5qfgZ2
02.12.2025
[EKOloško = LOGIČNO 💡] Ekološko kmetijstvo je okviru SKP v ospredju pri številnih intervencijah.
VEČ ➡️ https://t.co/1b8tpos1uG
@EUAgri #imcap #cap #eco #skp https://t.co/MuLtHHhTYo
[AKTUALNO 🔥] Bruselj bo na dan zasedanja voditeljev EU prizorišče množičnega prihoda kmetov s traktorji.
VEČ 👉 https://t.co/JwPUE4EUuF https://t.co/I8fuY9aCVo
27.11.2025
PRIHRANITE danes, UŽIVAJTE vse leto 🖤➡️ https://t.co/dl6GneJ0P9 https://t.co/XiYXjr3fdV
27.11.2025
[AKTUALNO] Kmetijska politika je v svoji osnovi globoko zabredla v dejanja, ki prav z ničemer ne spreminjajo stanja v kmetijstvu.
VEČ 🤭 https://t.co/Vsw1WcUzgc https://t.co/k9DYhVY35t
25.11.2025
[EKOloško = LOGIČNO 💡] 👂 zanimivemu PODKASTU o biotičnem varstvu rastlin ➡️ https://t.co/W8DeotLGOp
@EUAgri #imcap #cap #eco #skp #podkast https://t.co/KG9oTu7eKg
21.11.2025
[EKOloško = LOGIČNO 💡] Rahljalnik tal in krožna brana sta postala v ekološki pridelavi zelo pomembna stroja za strniščno obdelavo tal.
VEČ 🚜 https://t.co/VZV6tfNGDU
@EUAgri #imcap #cap #eco #skp #blog https://t.co/21WcE70KH9
20.11.2025
GLASUJTE za knjigo DREVESA SLOVENIJE ❤️ https://t.co/0mEmPtrRxd https://t.co/zpBts515o7
20.11.2025
[KMETIJSTVO PO SVETU] Predstavljamo vam zgodbo iz plemena Masai v Keniji – iz vasi, kjer moški zakuri ogenj, ženska pa ga varuje 👉 https://t.co/6fxXkUOXVR https://t.co/jBHCgD2Ut5
20.11.2025
[EKOloško = LOGIČNO 💡] Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je eden izmed osrednjih dogodkov tedna slovenske hrane, ki ga izvajamo vsak tretji teden v novembru, letos od 17. do 23. novembra.
VEČ 🫶 https://t.co/qUYG3fk2H5
@EUAgri #imcap #cap #eco #skp #blog https://t.co/i0DjfLtktK
19.11.2025
[EKOloško = LOGIČNO 💡] Ekološka pridelava kakija v zadnjih letih dobiva vse večji strateški in gospodarski pomen – tako na ravni Evropske unije kot v Sloveniji.
VEČ 🫶 https://t.co/CBiudhGui5
@EUAgri #imcap #cap #eco #skp https://t.co/o5PNmdZaex
19.11.2025
[EKOloško = LOGIČNO 💡] Ekološka kmetija Andrečkovi se aktivno vključuje v različne ukrepe SKP 2023–2027, s katerimi uvaja trajnostne in ekološke prakse.
VEČ 🫶 https://t.co/Gs7zCw6KNH
@EUAgri #imcap #cap #eco #skp https://t.co/CIc720vjOO
19.11.2025
[#NAJHLEV25 🐄 🐮🎖 ] Strokovna žirija je izbrala kmetijo ŽAMPA za zmagovalko v kategoriji naj hlev 2025, saj je hlev zasnovan po meri krav molznic in izstopa po udobju in mlečnosti. ČESTITAMO 🥰
VEČ 🫶 https://t.co/9EiU7QYdL9
#ljubljanskemlekarne https://t.co/Tyh0y1dJxS