Priložnosti in izzivi mladih na podeželju
Po štiriletnem premoru so v Brežicah nadaljevali s kmetijskim forumom, na katerem ugledni gostje razpravljajo o aktualni tematiki v kmetijstvu. Osrednja tema izjemno dobro obiskanega foruma so bile priložnosti in izzivi mladih na podeželju. Pri organizaciji dogodka sta se tokrat izkazala Društvo podeželske mladine Brežice in Občina Brežice.
Izbrane teme in strokovnjaki Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto so pritegnili predvsem člane brežiškega društva, ki so se zapisali kmetovanju – bodisi so že mladi prevzemniki družinske kmetije bodisi to nameravajo postati. Delež mladih kmetov v Sloveniji, nič drugače pa ni v brežiški občini, je zaskrbljujoč, saj smo že vrsto let pri dnu lestvice med vsemi evropskimi državami po deležu mladih kmetov, ki upravljajo kmetijo. Smo celo pod povprečjem, zato je tudi v Sloveniji mladim kmetom – prevzemnikom namenjena izdatna finančna pomoč prek intervencij Skupne kmetijske politike do leta 2027 in druge dodatne ugodnosti.
Uvodna pozdrava sta imela prireditelja petega kmetijskega foruma: Ivan Molan, župan Občine Brežice, in Karlo Budič, predsednik DPM Brežice. Budič je povedal, da se je med člani društva pokazala želja po izobraževanju, ki bi bila dostopna tudi javnosti. Pomoč jim je ponudila Občina Brežice prek organizacije kmetijskega foruma. Rezultat dobrega sodelovanja je peti kmetijski forum, ki je bil namenjen »mlajši in starejši populaciji, saj se zavedamo, da je osnova kmetijstva prepletanje izkušenj z novimi znanji.« Povedal je tudi, da je kmetijstvo pomembna panoga v brežiški občini, znanje pa se neprekinjeno prenaša med generacijami ves čas. »Želimo pa si tudi novega znanja,« je povedal predsednik.
Karlo Budič, predsednik DPM Brežice: »Naravne katastrofe, skromen zaslužek od dela na kmetiji, ki ne daje ekonomske varnosti kmečki družini, slab položaj kmeta v družbi, uvoz cenene hrane so le nekateri razlogi, zaradi katerih kmetijstvo za mlade ni dovolj zanimivo. Mladih prevzemnikov kmetij je vedno manj, zato moramo spodbujati in aktivno iskati rešitve za to, da mladi ostanejo na domači kmetiji. Truditi se moramo za čim boljše pogoje za delo in življenje na kmetiji ter poenostaviti administracijo in birokracijo, ki ji morajo kmetje nameniti veliko časa, namesto, da bi ga porabili za svoje primarno poslanstvo – kmetovanje. Od slovenskega kmeta se zahteva čedalje več in se ga omejuje, hkrati pa se dovoljuje uvoz pridelkov nižje kakovosti iz tujine, kjer kmetujejo z manj nadzora in na manj zahteven način. Razlika v kakovosti je tista, ki bi morala biti v javnosti bolj poudarjena, slišani pa bi morali biti tako kmetje, ki živijo od dela na kmetiji, kot tudi tisti, katerim kmetovanje prinaša dodaten vir prihodka.«
»Dobro udeležba na kmetijskem forumu dokazuje, da ste mladi zagnani, si želite kmetovati in ste željni novih spoznanj,« pa je menil Jernej Križančič, mladi kmet z Bizeljskega, član brežiškega društva in regijski predstavnik Zveze slovenske podeželske mladine za Posavje. V imenu KGZ Novo mesto je zbrane nagovorila Zdenka Kramar, ki je pohvalila organizacijo kmetijskega foruma, ki odpira aktualne izzive v kmetijstvu.
Pomlajevanje je nujno
Specialistka za razvoj podeželja Mira Kambič Štukelj je zbranim povedala, da so bili pri snovanju Strateškega načrta SKP v središču mladi kmetje, da bi pospešili prenos kmetije na mlajšo generacijo. Aktualne intervencije pa naj bi jim olajšale prevzem, zagon in posodobitev kmetije, s tem pa omogočile boljšo ekonomsko varnost ter dostop do znanja in novih tehnologij. Seznanila jih je z intervencijami, ki jim bodo finančno olajšale načrtovane naložbe in posodobitve. Dodala je, da moramo ustvariti okolje, v katerem bo poklic kmeta enako zaželen, spoštovan in ekonomsko primerno ovrednoten kot vsi drugi poklici. Le tako bo poklic kmeta zanimiv mladim, ki se šele odločajo o svoji poklicni poti. Nanizala je nekaj podatkov iz Registra kmetijskih gospodarstev o mladih kmetih v občini Brežice: Zbirno vlogo je lani oddalo 1225 kmetov, pri čemer je bilo le 96 kmetov, mlajših od 40 let, kar predstavlja 7,8 % vseh vlagateljev. Zgovoren je tudi podatek, da je kar 56,5 % (692) vlagateljev zbirne vloge starih 61 let in več. »Če želimo dvigniti konkurenčnost na kmetijah, ohraniti trajnostno pridelavo hrane ter poseljeno in vitalno podeželje, je generacijska pomladitev nujna,« je poudarila. Občina Brežice pa je po številu oddanih zbirnih vlog in po številu kmetijskih zemljišč (lani je bilo prijavljenih 9496 hektarjev) v vrhu med slovenskimi občinami. Ugodnejša starostna struktura nosilcev pa bi »ugodno vplivala na razvoj kmetijskih gospodarstev in tudi širše na podeželski prostor,« je končala svoje predavanje Mira Kambič Štukelj.
Pametno in precizno kmetovanje
Precizno kmetijstvo in uvajanje novih tehnologij je tema, ki mlade zelo zanima, o njej pa je predaval Martin Mavsar, specialist za kmetijsko tehniko in sadjarstvo. Nove tehnologije omogočajo večjo učinkovitost delovnega procesa na kmetiji, boljši nadzor, hitrejše prepoznavanje tveganj in zmanjšanje negativnega vpliva na okolje. Digitalizacija postopno prodira v vse pore slovenskega kmetijstva, vse bolj precizni pa postajajo tudi merilna oprema, senzorji, tipala, brezpilotna letala, robotika … Glavni razlog za uvajanje digitalizacije je optimizacija pridelave oz. prireje ter boljša ekonomska učinkovitost, hkrati pa tudi racionalnejša poraba vode, goriva ter gnojil in sredstev za varstvo rastlin, je izpostavil Mavsar in nanizal nekaj dobrih primerov. Predavanje je končal z možnostmi uvajanja sodobnih rešitev pri kmetijski tehniki, kot so pogonske tehnologije, uporaba dronov in robotov ter varstvo rastlin z UV-osvetljevanjem.
Dopolnilna dejavnost je poslovna priložnost
Naslednja predavateljica na odru je bila svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Slavica Grobelnik, ki je predstavila poslovne priložnosti v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki prinašajo dodatni zaslužek na kmetiji. Podrobno je predstavila širok razpon več kot 130 različnih dopolnilnih dejavnosti, pogoje, ki jih mora izpolnjevati kmetija, ter postopek priglasitve dopolnilne dejavnosti in obrata za predelavo živil rastlinskega ali živalskega izvora. Izpostavila je nove možnosti dopolnilnih dejavnosti na kmetiji: proizvodnjo krmil, konzerviranje in vlaganje jajc, nego telesa in sproščanje s panjskim zrakom, nabiranje smole, svetovanje uporabnikom čebeljih pridelkov in uporabnikom eteričnih olj ter spomnila na javne razpise kmetijskega ministrstva, ki bodo v pomoč kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi.
Kmetija Perko se predstavi
Prireditelji so v goste povabili tudi lanskega kandidata za naziv inovativnega mladega kmeta Aleša Perka iz Spodnje Velke, ki je tik ob meji z Avstrijo v Občini Šentilj. Na družinski kmetiji složno dela več generacij, brata pa sta prevzela vsak svojo dejavnost na kmetiji: Andrej skrbi za vinogradništvo in vinarstvo, Aleš pa za rejo mladega pitanega goveda. Aleš je predstavil, kako s preciznim kmetovanjem in dobrim ravnanjem z obdelovalnimi zemljišči povečujejo pridelavo kakovostnih in zdravih pridelkov. Poudaril je, da vodenje kmetije ni nič drugačno kot vodenje podjetja, in pojasnil, zakaj je spremljanje ekonomskih kazalnikov za uspešno načrtovanje in delo na kmetiji pomembno. Dejavnosti kmetije širijo tudi s pridelavo zelenjave in sadja, zasluge za to pa ima Aleševa žena Petra, ki prihaja s kmetije, na kateri se ukvarjajo z
zelenjadarstvom in sadjarstvom. »Na kmetiji se zavedamo pomena izkušenj in že obstoječega znanja na kmetiji. Vendar s ciljem po doseganju novih dobrih rezultatov zagnanost in novo znanje mlade generacije uspešno dopolnjuje in nadgrajuje starejša generacija. Ključ do uspeha je sodelovanje obeh generacij,« je svoje misli strnil Aleš.
Dogodek so popestrili še glasbeni nastopi, po koncu razprave pa se je druženje nadaljevalo ob domačih dobrotah Turistične kmetije Pri Martinovih iz Globočic, ki jo vodi mladi prevzemnik Martin Jožef Tomše, aktivni član brežiškega društva.