Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo terminski načrt javnih razpisov za ukrepe Programa razvoja podeželja in intervencij Strateškega načrta skupne kmetijske politike do začetka naslednjega leta, ko je napovednih 35 javnih razpisov. Že 25. marca 2024 bo mogoče oddati vlogo za intervenciji IRP 24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in IRP 30 Medgeneracijski prenos znanja.

Po izjemno slabem odzivu na prvi javni razpis za mlade kmete – prevzemnike je drugi javni razpis za to intervencijo finančno izdatnejši, saj je mladim na voljo kar 16.236.156 evrov. Razlogov za nizko število vlog na prvem javnem razpisu, na katerem je ostalo tri četrtine razpisanih sredstev neporabljenih, je več, poleg kratkega roka za oddajo vloge na intervencijo je k temu botrovalo tudi novo programsko obdobje in z njim novi razpisni pogoji.

Dejstvo je, da nas soočanje z izzivi trajnostne pridelave hrane ves čas opominjajo na to, kako nujno je pomlajevanje gospodarjev kmetij. S staranjem gospodarjev kmetij so soočajo na vseh celinah, Slovenija pri tem ni izjema. Še več, zaostajamo celo za evropskim povprečjem, saj se povprečna starost slovenskega gospodarja kmetij že bliža 60 letom, delež mladih kmetov, starih do 40 let, pa je pod šestimi odstotki. Da imamo resne težave pri pomlajevanju gospodarjev kmetij, kaže tudi slab vpis v srednješolske kmetijske programe in neuspešno nižanje povprečne starosti gospodarjev kmetij kljub neprekinjenim nepovratnim sredstvom iz naslova PRP, ki jih lahko dobijo mladi prevzemniki ob prevzemu kmetije. Zato je trenutno programsko obdobje kmetijske politike prelomno, saj bo soodločalo o prehranski varnosti stare celine.

Podpora je namenjena izboljšanju starostne strukture nosilcev kmetij, povečanju njihove konkurenčnosti in ohranjanju delovnih mest na kmetijah.

Rahljanje pogojev

Čeprav se proces predaje kmetij na mlajši rod začne že dosti prej kot z objavo javnega razpisa, pa ta dejansko predajo pospeši. Izjemno pomembno je, da mladi prevzamejo upravljanje kmetije, ko imajo še dovolj elana za delo, naložbe in razvoj. Ker so razmere v kmetijstvu vse zahtevnejše in nepredvidljive in se zaradi tega mladi težje odločajo za poklic kmeta, so tudi razpisni pogoji za to intervencijo nekoliko sprejemljivejši kot v prejšnjem programskem obdobju. Zanje sta si močno prizadevali in se borili KGZS in ZSPM in jih s pravimi argumenti tudi dosegli pri odločevalcih. »Pri večini naših zahtev smo bili uspešni, saj si želimo, da denar ne ostaja, ampak zares pride v roke mladim prevzemnikom. Spremembe gredo v pravo smer in bodo mladim kmetom olajšale prevzem kmetije. Naj navedem le nekaj sprememb, ki bodo marsikateremu mlademu kmetu omogočile prijavo na razpis. Mladi kmet lahko po novem kandidira na javni razpis, če je postal nosilec in lastnik kmetijskega gospodarstva v zadnjih petih letih, kar je bistveno boljši pogoj kot v prejšnjem programskem obdobju, ko je bila ta omejitev določena na dve leti. Dobrodošel je tudi dvig višine izplačila prvega obroka nepovratnih sredstev na 90 % po prejemu odločbe, kar je v tem času zelo pomembno,« pojasnjuje Jože Očko s KGZS. Si pa ZSPM in KGZS še naprej prizadevata za popolno odpravo časovne omejitve nosilstva, da bi bil javni razpis mladim kmetom še dostopnejši.

Vloge bodo sprejemali od 25. marca 2024 od vključno 8. ure do vključno 7. junija 2024 do 14. ure.

Zanimanje bo …

Javna služba kmetijskega svetovanja, ki pripravi večino vlog za ta javni razpis, je že začela z delom, saj so takoj po objavi javnega razpisa v Uradnem listu že začeli zvoniti telefoni njihovih svetovalcev. Nehvaležno je sicer napovedati, kakšno bo v resnici zanimanje med mladimi prevzemniki za ta razpis, toda izkušnje iz preteklih programskih obdobij kažejo, da je največ zanimanja prav pri drugem javnem razpisu, ko so pogoji že znani in je časa za pripravo vloge dovolj. »Mladi kmetje zaupajo JSKS, naši svetovalci jim osebno svetujejo pri prevzemu kmetije in pomagajo pri pripravi vloge, kar pa je še pomembnejše, je, da pomagajo pri pripravi poslovnega načrta, realizaciji zastavljenih ciljev in pri pripravi zahtevka, na podlagi katerega mladi prevzemniki prejmejo izplačilo. Težko je vnaprej napovedati zanimanje, lahko pa rečem, da se zelo trudimo, da navdušimo čim več mladih, da prevzamejo kmetijo. Napovedi niso nikoli hvaležne, predvidimo pa, da bo denarja verjetno dovolj,« ocenjuje Očko. Doda še, da je prenos kmetije izjemno stresen korak za vse člane družine, zato svetuje, naj se obrnejo na kmetijske svetovalce ali pravno službo KGZS, saj bodo prenosnika in prevzemnika kmetijski svetovalci opozorili, pri čem morajo biti pazljivi že pri lastniškem prenosu kmetije. Pogodbo o lastniškem prenosu kmetije je treba pripraviti pri notarju ali odvetniku, novega lastnika kmetije vpisati v zemljiško knjigo in register kmetijskih gospodarstev (RKG).

Od lastniškega prenosa kmetije in vpisa nosilca v RKG do prijave mladega prevzemnika na javni razpis za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov lahko mine največ pet let. Medgeneracijski prevzem kmetje se dokazuje z izročilno pogodbo, darilno pogodbo, pogodbo o preužitku, s pravnomočnim sklepom o dedovanju ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju v primeru smrti prenosnika, ki se ji priloži izpis iz registra umrlih. Prenosnik lahko zadrži 0,5 hektarja, vključno z objekti na tej površini, razen objekta za rejo živali. Če vlagatelj kupi kmetijsko gospodarstvo, to dokaže s kupoprodajno pogodbo, ki jo priloži k vlogi, urejen mora biti tudi vpis v zemljiško knjigo.

Kakšni so novi pogoji?

Do leta 2027 bo za pomladitev gospodarjev slovenskih kmetij na voljo 66 milijonov evrov, za drugi javni razpis je za prvi sklop namenjenih 10,55 milijona evrov in 5,68 milijona evrov za drugi sklop. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja prispeva dobro tretjino sredstev, preostali delež gre iz proračuna Republike Slovenije. Vlogo lahko oddajo fizične osebe, samostojni podjetniki, ki imajo registrirane izključno kmetijske dejavnosti, ali enoosebne gospodarske družbe (d. o. o.).

Finančno močnejši je prvi sklop, saj je zanimanje zanj večje, saj gre za profesionalne kmete, torej tiste, ki delajo samo na kmetiji. Drugi sklop pa je namenjen mladim prevzemnikom manjših kmetij, ki so zaposleni drugje, saj jim kmetija ne omogoča ekonomske varnosti.

Na prvi sklop se lahko prijavijo mladi pre vzemniki, ki so ob vložitvi vloge že vključeni v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če še niso kmečko zavarovani, pa lahko skupaj z vlogo podajo izjavo, da se bodo v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti vključili v treh mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev.

Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati mladi kmet, so starostna omejitev od 18 do 40 let, ustrezna izobrazba, vlagatelj pa na dan oddaje vloge na javni razpis za to intervencijo ne sme biti več kot pet let vpisan v register kmetijskih gospodarstev kot nosilec kmetije; upošteva se datum vpisa v zemljiško knjigo. Enako velja tudi za samostojne podjetnike, ki ne smejo biti več kot pet let vpisani v poslovni register, d. o. o. pa v sodni register.

Podpora je višja pri prvem sklopu, saj je osnova 40.000 evrov, pri drugem sklopu pa je osnova 18.600 evrov. Osnovi prvega in drugega sklopa se lahko prištejejo tudi druge ugodnosti, in sicer: 5000 evrov, če ima vlagatelj najmanj peto stopnjo srednje izobrazbe, in še za 3000 evrov, če že vodi knjigovodstvo po slovenskih računovodskih standardih ali FADN na svoje ime. Ta znesek se poveča še za 20 %, če ima vlagatelj ob oddaji vloge najmanj 80 % zemljišč v ekološki kontroli. Podpora se izplača v dveh obrokih, prvi obrok v višini 90 % odobrenih nepovratnih sredstev ob izdaji odločbe, drugi obrok (10 %) pa se izplača na podlagi zahtevka, ki mu ju treba priložiti vsa zahtevana dokazila o realiziranih razvojnih ciljih.

Nižji minimalni standardni prihodek za gorske kmetije

Spodnji vstopni prag se v novem programskem obdobju določa z minimalnim standardnim prihodkom iz kmetijske dejavnosti, ki je 12.000 evrov v koledarskem letu pred objavo razpisa in je razviden iz RKG. Za gorske kmetije na nadmorski višini vsaj 700 metrov in z več kot polovico zemljišč v naklonu nad 35 % je bil vstopni prag pri prvem javnem razpisu 10.000 evrov standardnega prihodka, zdaj pa je še malenkost nižji, in sicer 8000 evrov standardnega prihodka. Zgornji prag, ki še omogoča kandidiranje za nepovratna sredstva, je 330.000 evrov. Čebelarji pa morajo imeti najmanj 100 čebeljih družin in največ 240. Zbirna vloga mora biti za kmetijsko gospodarstvo vložena v letu objave razpisa in leto prej; tudi pri čebelarjih.

Del vloge je tudi poslovni načrt

Vloge mora mladi prevzemnik priložiti tudi poslovni načrt kmetije, v njem pa opisati trenutno stanje na kmetiji, razvojne cilje in podroben načrt, kako namerava te cilje uresničiti. Razvojih ciljev je več, enega mora izpolniti v devetih mesecih od datuma izdaje. Če želi podporo porabiti za naložbe, mora pridobiti tudi vsa pravnomočna dovoljenja in soglasja. Pri gradnji novih objektov mora biti gradbeno dovoljenje izdano na njegovo ime. Če je lastnikov nepremičnine, na kateri je načrtovana naložba, več, rabi mladi prevzemnik tudi soglasje solastnika/-ov. Svojo naložbo mora mladi kmet tudi ekonomsko opravičiti.
Intervencija upravičencu do nepovratne finančne podpore mlademu prevzemniku nalaga, da mora najpozneje v devetih mesecih od datume izdaje odločbe o pravici do nepovratnih sredstev vodenje knjigovodstva ali vodenje knjigovodstva z metodologijo FADN biti na njegovo ime. Knjigovodstvo mora voditi še najmanj dve obračunski leti od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev in do 15. aprila tekočega leta predložiti dokaz o poslovnem uspehu oz. obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti ali standardno obdelane podatke na AKTRP oz. MKGP.

Točkovanje vlog

Vse prispele vloge bodo točkovali na podlagi več meril. Pri socialnoekonomskem vidiku se upoštevajo: starost – največ točk prejmejo v starosti 23 do 33 let, pri spolu imajo prednost mlade prevzemnice, višja izobrazba prinaša tudi več točk. Upošteva se tudi načrtovan prispevek k varstvu okolja in trajnosti, standardni prihodek, preusmeritev ali povečanje pridelave v trajne nasade in področja z nižjo stopnjo samooskrbe (ti so navedeni v javnem razpisu), (načrtovana) vključitev v shemo kakovosti hrane in v neobvezno izobraževanje.

Točke pa prinese vlagatelju tudi geografski vidik, in sicer: naklon kmetijskih zemljišč v uporabi, gostota poseljenosti in delež nosilcev kmetijskih gospodarstev, starih več kot 55 let, v občini, v kateri se nahaja kmetija, ter lega občine v obmejnem problemskem območju.

Mladi prevzemnik mora doseči najnižji vstopni prag – to je zbrati vsaj 20 % (16 točk) od vseh možnih točk (79). Nato pa bodo vloge razvrščene po številu doseženih točk – od najvišje do najnižje, mednje pa bodo razdeljena nepovratna sredstva do porabe sredstev.

Mladi prevzemniki lahko pričakujejo javni razpis vsako leto do konca tega programskega obdobja, zato je časa, da si pripravijo vse potrebne dokumente, dovolj. »Če bo zanimanje za drugi javni razpis slab, pa bo treba vsekakor razmisliti o rahljanju vstopnih pogojev, predvsem znižanju vstopnega praga pri standardnem prihodku in ravno tako dvig zgornje meje za vstop v intervencije,« meni naš sogovornik.