Zgodnja pomlad je najbolj primeren čas za rez okrasnih grmovnic. Če bi te rastline kar pustili brez rezi, bi bile brez oblike, postale bi starikave ter izgubile svojo listno in cvetno lepoto. Z rezjo in redčenjem poganjkov torej grmovnice pomlajujemo in jih spodbujamo k odganjanju mladih poganjkov. Manjše število poganjkov pride lepše do izraza in so bolje osvetljeni.

Za lepoto teh rastlin pa ni pomembno le vzdrževanje z rezjo, temveč tudi prostor, ki smo jim ga namenili ob sajenju. Ta mora biti primerno svetel in primerno velik. Zavedati se moramo, da vsaka rastlina stremi k svoji končni velikosti, zato ne bo nikoli lepa, če jo boste z rezjo neusmiljeno tiščali k tlom.

Vsako cvetočo grmovnico režemo po cvetenju, zato moramo vedeti, kdaj cveti. Nekatere cvetijo spomladi, druge poleti in jeseni. V tem času pri vseh grmovnicah odstranimo suhe in poškodovane veje ter tiste, za katere menimo, da so že stare in so opravile svoje okrasno poslanstvo. Odrežemo jih povsem pri osnovi, saj iz štrcljev, ki jih malomarno pustimo, poženejo številni vodni poganjki, ki gostijo grm in kvarijo videz rastline, poleg tega pa so ostanki poganjkov zelo primerno mesto za vstop različnim boleznim. V času spomladanske rezi grmovnice tudi pognojimo.

RAZLIČNI NAČINI REZI

Medvejka cveti sredi ali ob koncu pomladi. V tem času grm le malo preredčimo, pri osnovi izrežemo suhe, poškodovane in stare veje. Grm osvetlimo tako, da enako kot pri jablani odvajamo na navzven rastoče poganjke. Tako ga odpremo soncu.

Dreni so zelo raznolika skupina grmovnic. Pri sibirskem drenu so bistveni poganjki živih barv, zato izrezujemo stare veje. Vsako pomlad porežemo poganjke na 10 do 15 centimetrov višine. Pri tistih drenih, ki jih gojimo zaradi lepih cvetov, pa v tem času izrežemo suhe in poškodovane veje.

Metuljnik cveti poleti. Jeseni po cvetenju ga porežemo na meter višine, da nam ga sneg pozimi ne poškoduje, marca pa porežemo vse poganjke na približno 20 centimetrov višine oz. en brst. Odrežemo tik nad brstom in ne puščamo čepov. Na enak način porežemo tudi tunbergovo grmasto deteljo ali lespedezo. Forsitija je zelo znana zgodaj spomladi cvetoča grmovnica, kjer lahko morebitne močne vodne poganjke izrežemo že zdaj, porežemo hrbtne poganjke ter odstranimo suhe in stare veje pri osnovi. Vse drugo opravimo potem, ko grm odcveti.

Vajgelija nima rada rezi. Če poganjke porežemo pri osnovi, zelo kmalu poženejo močni poganjki, ki kazijo videz grma. Dokler ne presega prostora, ki ji je namenjen na vrtu, jo pustite pri miru, odstranite le suhe veje.

Če hočemo, da bo hibiskus ostal mladosten in ne bo prehitro zrasel, ga vsako pomlad kar brez strahu porežemo. Poganjke skrajšamo na približno štiri centimetre, da dobimo – kot pravijo vrtnarji – »obešalnike«. Če imamo že precej velik hibiskus z močno odebeljenimi poganjki spodaj, pri rezi gledamo tudi na videz – ne porežemo ga tako močno kot mladega.

Pri lovorikovcu brez težav krajšamo poganjke na čepe, s čimer dosežemo, da se lepo obraste in zgosti. Če pa je že pregost, potem izrezujemo poganjke in odvajamo. Rododendronov ne režemo, prav tako ne magnolije, ki se na rez odzove z močnimi vodnimi poganjki. Če jo moramo zaradi prostora, to naredimo takrat, ko je polno olistana.

Pripravila: Marjeta Hrovatin

POMLAJEVANJE GRMOV

Številne cvetoče grmovnice lahko pomladimo z rezjo do tal. Za pomlajevanje je pravi čas pred začetkom brstenja. Grm bo ponovno pognal iz osnove, letos oblikoval mlado rastlino, drugo leto pa bujno zacvetel. Pomladitev navadno izvedemo na tri do pet let, ko je grm že močno olesenel. Takšno pomlajevanje dobro prenesejo metuljnik, forsitija, kalina, kosteničevje, hortenzija, medvejka, španski bezeg, grmasti petoprstnik in druge.