Motnje srčnega ritma zajemajo kakršnokoli spremembo normalnega zaporedja električnih impulzov v srcu. Le-ti so lahko prehitri, prepočasni ali neredni. Neustrezno bitje srca onemogoča učinkovito črpanje krvi, kar vodi v moteno delovanje ali celo okvaro pljuč, možganov in drugih organov.

Normalno srce je močna mišičasta črpalka velikosti pesti, ki prečrpava kri po telesu. Vsak dan se srce skrči in sprosti 100.000-krat, v 70 letih srce povprečnega človeka opravi več kot 2,5 bilijona utripov. Zdravo srce udari od 60- do 100-krat na minuto. Ta ritem vzdržuje naravni srčni spodbujevalnik, ki ga imenujemo sinuatrialni vozel. Če je bitje srca neenakomerno oz. močno pospešeno ali upočasnjeno, govorimo o motnjah srčnega ritma ali aritmijah.

Zelo pogoste zlasti pri starejših

Motnje srčnega ritma imajo lahko številne vzroke. Arterijska hipertenzija, srčno popuščanje, koronarna srčna bolezen, napake srčnih zaklopk, prirojene srčne napake, povečano srce, srčni infarkt, vročinska stanja, hormonske motnje, motnje elektrolitov v krvi, moteno delovanje ščitnice, hude psihične obremenitve in še mnoge druge bolezni ali stanja so lahko vzrok za njihov nastanek. Med snovi, ki tudi lahko sprožijo aritmije, pa sodijo kofein, tobak, alkohol, nekateri pripravki za zdravljenje prehlada in kašlja, psihotropna zdravila, beta blokatorji, preparati za hujšanje, antiaritmiki, droge (kokain, amfetamini, marihuana) …

Kot blage in kratkotrajne motnje, ki se hitro vrnejo v normalni srčni ritem, se lahko pojavijo pri zdravih ljudeh pri npr. povečanem telesnem naporu, psihičnem stresu, uživanju nekatere hrane in pijače … Večina nas je že kdaj občutila hitro bitje srca, »plapolanje« v prsnem košu ali imela občutek, da srce kdaj preskoči kakšen utrip. Če se ti simptomi pojavljajo le občasno, ni razloga za preplah. Kot bolezenska stanja so aritmije obravnavane, ko se pojavljajo pogosteje, trajajo dalj časa ali so zelo izrazite. V večini primerov niso nevarne, pa vendar so nekatere med njimi lahko življenjsko ogrožajoče in zahtevajo takojšnje ukrepanje.

Aritmije se lahko kažejo s široko paleto simptomov, od tistih komaj zaznavnih pa vse do srčno-žilnega kolapsa in smrti. Če traja aritmija dovolj dolgo, da vpliva na samo delovanje srca, se lahko razvijejo resnejši simptomi. Simptomi, ki lahko nakazujejo motnje ritma, so utrujenost, vrtoglavica, omotica, hitro bitje ali razbijanje srca, zadihanost, zbadanje pri srcu. Pojavi se lahko bolečina v prsih, izguba zavesti ali skorajšnja izguba zavesti, težko dihanje, občutki nepojasnjenega strahu, celo kolaps in nenadni srčni zastoj.

Motnje ritma delimo na tiste, pri katerih je utrip srca pospešen nad 100 utripov na minuto, in na tiste, pri katerih je bitje srca upočasnjeno pod 60 na minuto. Kadar srčni utrip presega 100 utripov na minuto, govorimo o tahikardiji. Ob zelo visokem srčnem utripu se srce ne uspe dovolj napolniti s krvjo in količina iztisnjene krvi se zmanjša. Bolniki to lahko občutijo kot omotico, utrujenost, lahko pride do krajše nezavesti. Ko pa je srčni utrip pod 60 na minuto, govorimo o bradikardiji. Nekateri rekreativni športniki imajo utrip med 40 in 60 na minuto, kar je povsem normalno in je kazalnik moči srčne mišice. Pri bradikardiji pod 30 utripov na minuto imajo bolniki že težave v smislu zmanjšane zmogljivosti, utrujenosti in celo kratkotrajne izgube zavesti. V tem primeru je nujna zdravniška obravnava, saj bo verjetno treba namestiti srčni spodbujevalnik.

Diagnostika in zdravljenje

Če se pojavi kateri od simptomov, je treba obiskati zdravnika. Za opredelitev motenj ritma je treba najprej posneti elektrokardiogram (EKG), torej grafični prikaz srčne aktivnosti. Na osnovi EKG-ja lahko zdravnik ugotovi, ali srce bije enakomerno ali je moteno prevajanje impulzov v srcu, prisotnost prirojenih srčnih napak in bolezni zaklopk. EKG se lahko posname v mirovanju, med obremenitvijo bolnika (s tem prepoznamo motnje, ki se pojavijo le ob naporih), pri 24-urnem EKG-ju (Holter EKG monitoring) pa se spremlja delovanje srca v obdobju 24 ur. Motnje ritma obravnava specialist kardiolog. Zdravljenje aritmij je odvisno od vzrokov, ki so jih sprožili, in njihovih simptomov ter ogroženosti zdravja bolnika. Pri bolnikih s hudo motnjo ritma je treba v bolnišnici izvesti elektrokonverzijo ali defibrilacijo. Zdravnik lahko predpiše tudi zdravila (antiaritmike), treba pa je odstraniti sprožilne dejavnike (urediti krvni tlak, opustiti kajenje, alkohol …).

Svetuje: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine