Sredi najburnejšega tedna za evropske kmete, ko morajo s protesti opozarjati na nevzdržne razmere v panogi in zgrešene ukrepe kmetijske politike, je tradicionalno letno srečanje mladih kmetov in kmetic – prevzemnikov kmetije, dalo upanje, da je želja po kmetovanju močnejša od vseh ovir tudi v najbolj prelomnem obdobju.

V prostorih podjetja SIP Šempeter je na srečanje prišlo okoli 100 mladih kmetov, ki sta jih na srečanje povabila Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, dogodek pa sta podprli podjetji SIP in Gorenc. To je bilo že osmo tovrstno srečanje, prvič pa med organizatorji ni bilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prav tako mladih ni nagovoril njihov predstavnik. Je pa mladim spregovoril direktor KGZS Janez Pirc, ki ni mogel mimo dejstva, da se število mladih prevzemnikov zmanjšuje, in zaskrbljujočih razmer v kmetijstvu, ki so sprožile proteste kmetov po Sloveniji in Evropi: »Razumem nezadovoljstvo kmetov in mladih kmetov, ki jih pri kmetovanju omejujejo obsežna zakonodaja in številni predpisi, ki so voda na mlin uvozu hrane iz tretjih držav.« Poudaril je, da morajo protestom slediti pogajanja, pri čemer »je nujno strniti vrste, oblikovati zahteve, ki bodo izvedljive in realne, ter s pogajanji doseči njihovo uresničitev. Ta proces pa je veliko daljši in zahteva več angažmaja, truda in znanja vseh deležnikov.«

Anja Kastelic: “Pot ne bo enostavna, bo pa vredna.”

Pogum, voljo in vztrajnost so mladim vlivali vsi osrednji govorci, ki so bili kritični do trenutnih razmer in predvsem nerazumevanja političnih odločevalcev, da bi našli skupni jezik in cilj. Anja Kastelic, predsednica ZSPM, je bila kot vedno jasna, odločna in kritična do pristojnega ministrstva, ki ni prepoznalo potenciala srečanja mladih prevzemnikov in je odstopilo od partnerstva: »Sprašujemo se, ali smo mladi prioriteta tega ministrstva samo v govorih ali bomo kdaj od obljub in govorov prišli h konkretnim dejanjem in ne bomo samo poslušali »ne da se«, ampak bomo slišali »našli bomo pot«, ker ste vi naša prioriteta. Če bomo že na začetku rekli »ne da se« in iskali samo izgovore, bomo težko prišli do rešitev, ki si jih želimo, in sprememb, ki jih potrebujemo.«

Kasteličeva je poudarila, da je srečanje mladih prevzemnikov eden redkih dogodkov, ko se na enem mestu srečajo mladi upi slovenskega kmetijstva s svojimi pozitivnimi pogledi v prihodnost: »Mnogi med vami ste danes prvič v vlogi mladih prevzemnikov, ki ste potrebovali dosti poguma, da ste naredili ta plemeniti korak in pravno-formalno prevzeli kmetijo. Za to vam iskreno čestitam! Pot verjetno ne bo enostavna, bo pa zagotovo vredna, kot je vreden poklic kmeta. To moramo v prvi vrsti verjeti kmetje sami.« Dotaknila se je tudi razburkanega obdobja, ki se je začelo že marca lani: »V nezavidljivem položaju nismo le slovenski kmetje, na prelomnici je kmetijstvo v celotni Evropi. Zaskrbljena sem, ker tem pritiskom ni videti konca. Bolj ko se trudimo strniti vrste in obrniti kolesje v prid nam in vseh državljanov, večji negativni bumerang dobimo nazaj. Zato je razumljivo, zakaj smo kmetje nezadovoljni, na trenutke obupani in utrujeni od prepričevanja, saj si želimo le kmetovati v normalnih pogojih. Zato je vprašanje, ali ima vse to še smisel, velikokrat na mestu. Jaz verjamem, da ga ima! Vsi, ki smo se odločili kmetovati, vemo, zakaj smo si izbrali ta poklic. Zelene številke še nikoli niso bile razlog, da smo se mladi odločili prevzeti kmetijo. Vse drugo je prej: pripadnost kmetijstvu, pripadnost podeželju in srce, ki bije za to, kar delaš. To je tisto, za kar se je vredno boriti.« Mlade je še pozvala, naj se aktivirajo na vseh ravneh družbe in znotraj stanovskih organizacij. »Samo tako bomo lahko začeli spreminjati stvari. Ob tem imejmo v mislih, da sta ključni povezanost in enotnost. Če bomo kmetje drug proti drugemu, bomo izjemno težko kaj dosegli.« Nagovor je končala s povabilom na regijska srečanja ZSPM, na katerih bodo začeli s pripravo grobega osnutka strategije slovenskega kmetijstva skozi oči mladih kmetov, ki jo bodo zagovarjali pred odločevalci.

Anja Kastelic: »Povezanim in enotnim nam mora uspeti, da pridemo do volje in poguma za spremembe tudi pri odločevalcih.«

Z napredno tehnologijo v korak s časom

Na preprost in zanimiv način je v nadaljevanju srečanja dr. Sašo Dolenc predstavil zgodovinski razvoj umetne inteligence, njeno uporabno vrednost in potencial, ki ga ima tudi v kmetijstvu. O sodobnih kmetijskih tehnologijah, izzivih za prihodnost danes in jutri pa se je z Marušo Kraševec iz podjetja SIP, Igorjem Staretom, direktorjem podjetja Gorenc, in Aleksandrom Debevcem iz podjetja Pivka pogovarjal Jože Očko, vodja področja mladih kmetov pri KGZS. Vsem gostom omizja je skupno to, da pri svojem delu in v podjetjih nenehno iščejo inovativne rešitve, ki lajšajo delo mladim kmetom in omogočajo boljšo produktivnost njihovih kmetij.

Kraševčeva, ki v podjetju SIP skrbi za analizo kakovosti krme, je mladim predstavila SIP-ov program kmetijske mehanizacije za košnjo in spravilo krme ter poudarila pomen in prihodnost digitalizacije v kmetijstvu. »Zelo dobro lahko izkoristimo podatke, ki jih zbiramo, za analiziranje in odločanje. Razmišljamo celo, da bi razvili aplikacijo, ki bi kmetom pomagala pri spravilu krme.« Poudarila je, da želijo svojim uporabnikom prihraniti čas in optimizirati košnjo in spravilo krme ter nuditi čim boljšo poprodajno storitev. »Želimo biti več kot proizvajalec. Z našimi uporabniki in zastopniki želimo vzpostaviti dolgoročni partnerski odnos, saj so povratne informacije o tem, kakšne izboljšave naših strojev si želijo, zelo dragocene. Izzivov je že zdaj veliko in še več jih bo. Toda ti so dobrodošli, ker se iz vsakega izziva nekaj naučimo in izboljšamo.« Podjetje SIP, ki je tudi podprlo letošnje srečanje, je mlade popeljalo na voden ogled proizvodnje strojev, ki so na marsikaterem dvorišču slovenske kmetije, pa tudi v Franciji, Italiji, Nemčiji, na Poljskem in še marsikje drugje.

Maruša Kraševec, podjetje SIP: »Mladi prevzemniki ste na pravi poti in niste del problema, ampak del rešitve. Pogumno naprej in izborite si svoje pravice tudi s sporočanjem, da je hrana tisto, od česar vsi živimo, zato moramo spoštovati hrano, pridelovalce in zemljo.«

Kako sledijo trendom in razvoju na področju strojev za obdelavo tal in dopolnilno obdelavo tal v podjetju Gorenc, je predstavil direktor Igor Stare: »Tudi v našem podjetju se hitro odzivamo na potrebe trga, da ostajamo konkurenčni, naša prednost pa je prilagajanje potrebam naših uporabnikov in osebni stik z njimi. Opažamo trend minimalne obdelave tal, ki narekujejo tudi spremembe našega programa.« Tudi Stare se je strinjal, da digitalizacija ne bo obšla kmetijstva, da je kmetijstvo pri nas na dobrem nivoju in da so mladi kmetje preudarni pri izbiri strojev.

Igor Stare, podjetje Gorenc: »Za vas, ki ste tukaj, me ne skrbi. Če delate z veseljem, je uspeh zagotovljen kljub težavam na vaši poti. Zaupajte vase in v svoje delo ter verjemite v svojo zgodbo. V kmetijstvu na kratek rok ne gre, treba je dolgoročno načrtovati.«

Pivka išče nove rejce

Na omizju je sodeloval tudi Aleksander Debevec, član uprave podjetja Pivka, ki sodeluje z več kot 50 pogodbenimi rejci perutnine na Notranjskem, Primorskem, širijo se že proti Dolenjski, Gorenjski … in iščejo mlade rejce piščancev. Mladim prevzemnikom je predstavil možnosti sodelovanja z njihovim podjetjem in potencial, ki ga ima perutninarstvo: »Večina naših pogodbenih rejcev ima sodobno opremljene hleve z računalniško vodenim krmljenjem, porabo vode, uravnavanjem mikroklime (gretje in hlajenje, uravnavanje vlage) in tehtanjem piščancev.« Poudaril je, da je panoga sicer intenzivna, reja piščancev traja 40 dni do klavne teže, ni pa časovno potratna. To pomeni, da rejec porabi le okoli tri ure na dan za nadzor hleva in živali, zato je perutninarstvo lahko donosna dopolnilna dejavnost na kmetiji ali pa samostojna dejavnost, če je obseg reje dovolj velik – to je več kot 2000 m2. Rejcem poleg strokovne pomoči ponujajo tudi finančno podporo za gradnjo in posodabljanje hleva. »Žal je bilo v zadnjih letih zelo malo naložbenih razpisov za rejce perutnine, letos naj bi tak razpis objavili,« je povedal Debevec.

Aleksander Debevec, podjetje Pivka: »Časi niso lahki, toda tudi v preteklosti niso bili in tudi v bodoče ne bodo. Življenje je treba sprejeti tako, kot je, in ga usmerjati po svojih željah in zmožnostih. Sprejmimo, kar nam je dano, težave pa prebrodimo s svojim znanjem, izkušnjami in dobro voljo. Zaupajte vase in bodite korajžni!«

Dogodek, ki je namenjen druženju in povezovanju, medsebojni podpori in spodbudi med mladimi kmeti ter izmenjavi mnenj in idej, predstavitvi uspešnih mladih kmetov ter spoznavanju novih in koristnih vsebin za kmetovalce, je letos dosegel in presegel vsa pričakovanja prirediteljev. Srečanje je začinil Gašper Bergant, ki je s provokativnimi vprašanji in pogledi na kmetijstvo razvnel publiko in njegova gosta podcasta: Barbaro Lombar Virant in Žana Brica. Del, ki se bo vsem najbolj vtisnil v spomin z osmega srečanja mladih prevzemnikov, pa sta srčna in prikupna Domen in Saša Benčina, ki sta oživila kmetijo pr’ Birtovih. Njuno navdihujočo zgodbo bomo predstavili v eni od naslednjih številk časopisa.