Energijske pijače so postale priljubljena brezalkoholna pijača, saj nas hitro poživijo, nihče pa ne pomisli na stranske učinke – kratkoročne in dolgoročne. Ker postajajo izjemno priljubljene med mladimi, ne bo odveč mnenje strokovnjakov.

Pomembno je vedeti, da energijske pijače niso običajne brezalkoholne pijače, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki je z najnovejšo raziskavo razkril, da energijske pijače najpogosteje uživajo otroci in mladostniki. Pije jih že več kot 40 %: vsak peti enajstletnik in vsak drugi petnajstletnik, pije jih kar 60 % sedemnajstletnih fantov. Ker so mladi vedno manj telesno dejavni, njihov spanec pa je vse krajši, bi se morali zavedati tveganja čezmernega uživanja te poživitvene pijače.

Slovenski mladostnik naj bi v povprečju popil 2,5 litra energijskih pijač mesečno, kar Slovenijo uvršča v evropsko povprečje, vendar se starostna meja uživanja energijskih pijač znižuje.

Čeprav energijske pijače ne vsebujejo alkohola, so v njih predvsem kofein in ostale snovi za poživitev, večji delež sladkorja ali sladila ter barvila in arome. Nekatere od teh snovi sicer najdemo tudi v običajni hrani, vendar v veliko manjših količinah in odmerkih, kot jih posameznik zaužije z energijskimi pijačami. Zaradi nižje telesne mase otrok in mladostnikov se pri njih neželeni učinki pojavijo hitreje in bolj intenzivno kot pri odraslih. Ker je pomembna sestavina teh pijač kofein precej grenak, pogosto vsebujejo še velike količine sladkorja, kar jih uvršča med izdelke z visokim deležem sladkorja.

S 500 mililitri energijske pijače v telo vnesemo tudi do 55 gramov sladkorja oz. 11 vrečk (5g) sladkorja. Za zmerno aktivnega 12-letnika to pomeni dobrih 10% dnevnega energijskega vnosa.

To niso športni napitki

Energijske pijače so povezane z vrsto zdravstvenih težav in tveganih vedenj pri otrocih in mladostnikih, saj lahko pri njih povzročajo nemirnost, tesnobnost in nespečnost. »S pretiranim pitjem energijskih pijač vnesemo v telo čezmerne količine kofeina, kar kratkoročno vodi v spremenjen ritem bitja srca, višji krvni tlak, razburjenost, nervozo, tesnobo, glavobole, dehidracijo, bolečine v trebuhu, dolgoročno pa v povečano izločanje stresnih hormonov in težave s spancem. Zaradi dodanega sladkorja se pojavi tveganje za čezmerno telesno maso, nastanek sladkorne bolezni tipa 2 in propadanje zob,« opozarjajo pri Sekciji za primarno pediatrijo in Sekciji za šolsko, študentsko in adolescentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu.

Strokovnjaki s področja športa pa poudarjajo, da je uživanje energijskih pijač ob večjih telesnih naporih oz. ob intenzivni vadbi še posebej tvegano. Poudarjajo tudi, da energijske pijače niso športni napitki, ki so namenjeni nadomeščanju izgubljenih snovi med naporno telesno vadbo.

Za ustrezno preskrbo s tekočino otroci in mladostniki dnevno potrebujejo približno 1,5 litra tekočine. Najboljša je pitna voda, pa tudi nesladkani čaji, pri povečanih potrebah pa razredčeni 100 % sadni in zelenjavni sokovi.