Naš vrt je narava, naj to tudi ostane
V zadnjih letih zelo veliko pišemo in govorimo o ekološkem, biološkem, zelenem, naravnem … Vsi ti izrazi se nanašajo na naše vrtove, tako okrasne, še bolj pa uporabne, kjer pridelujemo hrano.
Čeprav imamo navadno zelenjavni vrt in sadovnjak nekoliko ločena od preostalega vrta, se vse skupaj prepleta. Živali, ki so na vrtu, ne vedo, kaj je zelenjavni, kaj sadni in kaj okrasni vrt. Gibljejo se tam, kjer imajo najboljše razmere za življenje. Če želimo svoj del narave ohraniti čim bolj naraven in brez pretirane uporabe kemičnih sredstev, se držimo istih načel na vseh delih vrta. Prvo pravilo naravnega vrta je, da je vse, kar uporabimo na našem vrtu, naravnega izvora. Tu mislimo tako na gnojila kot na sredstva za
varstvo in krepitev rastlin.
Najprej skrb za zemljo
Največja skrb vrtnarja, ki vrtnari na ekološki način, je posvečena zemlji, ki je njegovo osnovno orodje. Če ne skrbimo, da ostane prst rodovitna in gostoljubna za vsa talna živa bitja, nam tudi vsi drugi ekološki ukrepi ne bodo pomagali.
Rastline sejemo in sadimo takrat, ko je zanje najugodnejši čas. Predvsem pri uporabnih rastlinah ni dobro, če prehitevamo naravo. Raje spremljajmo vsa dogajanja, vremenske napovedi, temperaturi zemlje ter zraka in sejemo ali sadimo takrat, ko je najbolj ugodno za posamezno vrsto rastlin. Poskrbimo, da bo na našem vrtu čim več naravnih sovražnikov škodljivcev, zato je težko ali nemogoče ločiti zelenjavni vrt, na katerem naj bi vrtnarili ekološko, od preostalega dela vrta. Če tam uporabljamo kemična sredstva za varstvo rastlin, je naravni tok še vedno porušen, velikih in malih naravnih pomočnikov še vedno ni na našem vrtu in kljub vsem prizadevanjem bomo imeli težave.
V naravnem vrtu skrbimo tudi za vse tiste prebivalce, ki nam neposredno ne koristijo. Prav tako ne uničujemo narave izven našega vrta. Kar največ hišnih odpadkov poskušamo reciklirati, sortirati, saj je narava povsod okoli nas, ne samo na našem vrtu.
Vrtnar, ki vrtnari na ekološki način, se na vrtu izogiba vsem umetnim masam, saj že njihova proizvodnja onesnažuje naš planet. Raje uporabljajmo materiale, ki so značilni za območje, v katerem živimo. To se seveda ne da vedno, v primerih, ko se da, pa se seveda odločimo za naravne materiale.
Pestrost živih bitij
Na vrtu posadimo čim več različnih rastlin. Predvsem zelenjavni vrt ne sme biti sestavljen le iz ene vrste rastlin. To je dolgočasno in nezdravo za zemljo in same rastline. Tudi v naravi ne vidimo na nekem območju le ene vrste rastlin. Različne rastline, od lesnatih do zelnatih, ustvarjajo skupaj z živalmi ravnovesje in sklenjen naravni krog. To poskušajmo posnemati tudi na vrtu.
Ozrimo se po rastlinah, ki so posajene na vrtu. Razmislimo, s katerimi imamo veliko težav, ki jih redno odpravljamo z uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Najprej razmislimo, ali lahko izboljšamo njihove rastne razmere. Smo jih morda posadili na mesta, ki jim ne ustrezajo? Morda jim ne ustrezajo rastline, ki rastejo zraven. Če lahko izboljšamo njihove rastne pogoje, najprej storimo to. Če to ne pomaga, se vprašajmo, če je pri toliko vrstah okrasnih in uporabnih rastlin potrebno imeti ravno tisto, s katero je toliko dela in ki je zaradi vseh pripravkov tudi strošek, sama pa le životari.
Vrt pomeni sožitje med živimi in neživimi dejavniki, kot so tla, voda, zrak in svetloba, med žive dejavnika pa spadajo rastline, ki živijo skupaj z živim mikro- in makrosvetom v tleh, v vodi in v zraku, mi pa v to sožitje čim manj posegamo.
Številne živali in tudi mi se bomo na našem vrtu bolje počutili, če bo razgiban, poln različnih skritih kotičkov, vzpetin in vdolbin. Zavedajmo se, da je vrt umetnina, ki bo vedno nedokončana, zato nam bo leta in leta nudil zadovoljstvo, nam bo vedno izziv in vir sprostitve po napornem delu v službi. To je konec koncev tudi namen vrta.
Pripravila: Marjeta Hrovatin