Paliativna oskrba predstavlja nepogrešljiv sestavni del zdravstvenega varstva v številnih razvitejših deželah. Paliativna medicina je stroka, ki se v zadnjih letih hitro razvija in napreduje. Z naraščanjem števila obolelih za rakom in ostalih kroničnih obolenj ter daljšanjem življenjske dobe so potrebe po paliativni oskrbi vse večje.

Izraz paliativna ima svoj izvor v latinski besedi palliare, v slovenščino pa je bila prenesena neposredno iz angleščine (palliative) in pomeni lajšati, blažiti, ščititi, vzeti pod okrilje. Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje paliativno oskrbo kot aktivno pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem.

Od začetka bolezni do smrti

Paliativna oskrba ni ustrezna zgolj za bolnike z neozdravljivim stadijem raka, temveč je sestavni del zdravstvene oskrbe bolnikov s kroničnimi boleznimi srca, ožilja, pljuč, nevrološkimi obolenji (npr. kronična srčna okvara, kronična obstruktivna pljučna bolezen, demenca …) in starostnikov z geriatričnimi sindromi. Paliativna oskrba zagotavlja spoštovanje veljavnih etičnih in pravnih norm, kot so človekove pravice, pravice bolnikov in umirajočih. Dolžina življenja bolnikov s takšnimi boleznimi je različna, vsi pa potrebujejo med boleznijo pomoč številnih strokovnjakov. Pomoči morajo biti deležni tudi bolnikovi bližnji. Izvaja se lahko na domu bolnika, v domovih starejših občanov, v zdravstvenih ustanovah oz. kjer koli je bolnik z neozdravljivo boleznijo oskrbovan.

Bolnikom se tako skuša zagotoviti pomoč, da živijo čim bolj kakovostno in kolikor mogoče aktivno do smrti, bolnikovi družini pa se zagotovi pomoč tako med bolnikovo boleznijo kot tudi po njegovi smrti, med žalovanjem. Danes je žal še vedno mnogo neozdravljivo bolnih, ki so v napredovali fazi bolezni nezadovoljivo obravnavani, saj jim tako zdravstveni delavci kot bližnji želijo za vsako ceno podaljševati življenje. Tem bolnikom življenja žal ne moremo bistveno podaljšati, lahko pa zmanjšamo oz. odpravimo njihovo trpljenje in izboljšamo kakovost preostalega življenja. Smrti ne pospešujemo in je ne odlagamo, temveč jo sprejemamo kot naraven proces. Zdravstveni delavci in sodelavci s svojim delom skušamo razvijati sočutje in upanje.

Bolezen se dotakne tudi bližnjih

Pogoj za dobro paliativno oskrbo je komunikacija med osebjem, bolniki in njihovimi bližnjimi. Bolnik in njegovi bližnji naj strokovnjakom, ki sodelujejo v timu paliativne oskrbe, zaupajo svoje težave, želje in pričakovanja. Prav tako je pomembno, da aktivno sodelujejo pri načrtovanju postopkov obravnave za čas, ko sami ne bodo mogli aktivno odločati o postopkih obravnave (odklonitev zdravljenja v bolnišnici v zadnjem obdobju bolezni, odklonitev oživljanja in drugih postopkov brezupnih poskusov podaljševanja življenja). Tako bolnik in njegovi bližnji postajajo enakovredni člani tima in aktivno sodelujejo pri zdravljenju. V timu paliativne oskrbe poleg osebnega zdravnika in patronažne medicinske sestre sodelujejo v bolnišnici tudi zdravnik specialist, medicinska sestra in drugi strokovnjaki, ki po potrebi pomagajo bolnikom in njihovim svojcem (socialni delavec, fizioterapevt, psiholog, dietetik, delovni terapevt, koordinator duhovne oskrbe in prostovoljci …).

V obdobju paliativne obravnave se lahko prepletajo telesni, psihični, socialni in duhovni problemi bolnika. Med telesnimi težavami je lahko prisotna bolečina, slabost, bruhanje, težko dihanje, izguba apetita, zaprtje, utrujenost, nemir, suhost ust … Bolečina je eden najpogostejših simptomov, s katerim se srečujejo bolniki v paliativni oskrbi. Kronična bolečina je prisotna pri 30 do 70 % bolnikov z rakom. Več kot polovica bolnikov z napredovalim rakom ima srednje močno ali močno bolečino, ki jo je treba zdraviti. Ob ustreznem zdravljenju je bolečina lahko dobro obvladljiva.

Z namenom boljše prepoznavnosti paliativne oskrbe Slovensko združenje za paliativno in hospic oskrbo vsako leto s svojimi aktivnostmi obeleži svetovni dan paliativne oskrbe in hospica drugo soboto v oktobru in se s tem pridruži številnim podobnim dogodkom po svetu. Leta 2015 so ob svetovnem dnevu paliativne oskrbe in hospica za javnost pripravili tudi spletni portal Projekt Metulj, kjer lahko bolniki in njihovi svojci na spletu najdejo osnovne informacije o pomoči bolnikom v paliativni oskrbi: www.paliativnaoskrba.si.

Svetuje: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine