Zelišča in dišavnice so nepogrešljiv sestavni del in pravi zaklad vsakega vrta. Lahko rastejo kot okras med drugimi rastlinami ali pa na posebej urejenih gredah zelenjavnega vrta. Ljudje so te vrste rastlin vedno cenili zaradi njihove kulinarične, kozmetične in zdravilne uporabnosti, so pa tudi zelo lepe okrasne vrtne rastline.

Le redke med njimi imajo velike okrasne cvetove, zato pa ima večina zanimive liste, skoraj vse pa so dragocene zaradi vonja, od značilnega svežega po limonah, ki ga ima navadna melisa, do vonja po janežu, ki ga zaslutimo pri navadnem komarčku, ali sladkega jabolčnega parfuma pri kamilicah. Z medičino napolnjeni cvetovi zelišč in dišavnic privabljajo čebele in metulje, ki s svojim pomirjujočim brenčanjem spokojnost zeliščnega vrta še dopolnjujejo.

Lega zeliščnega vrta

Idealen zeliščni vrt mora imeti nevtralno do bazično in dobro odcedno prst. Obrnjen naj bo proti jugu in zaščiten pred vetrovi. Take razmere ustrezajo večini zelišč, kot so sivka (Lavandula angustifolia), kraški šetraj (Satureja montana), žajbelj (Salvia officinalis), navadna dobra misel (Origanum vulgare), navadni rožmarin (Rosmarinus officinalis). Vse te rastline izvirajo iz sredozemskih predelov.

Priprava tal

Tla pripravimo že jeseni, če je to mogoče. Odstranimo plevel, še posebej trajne plevele, kot je na primer pirnica. Nato tla prekopljemo in pustimo čez zimo neporavnana. Kepe zemlje bodo pozimi razpadle. Zgodaj spomladi večkrat zapored oplevemo, pognojimo s kakovostnim organskim gnojilom, denimo s kompostom, in tla pograbimo. Za zeliščni in dišavni vrt potrebujemo rahlo in rodovitno zemljo. Gnojenje s hlevskim gnojem ali umetnimi gnojili ni priporočljivo, zlasti ne za sredozemska zelišča, ker se bodo prebujno razrasla, zato bodo pozimi manj odporna in manj bodo dišala. Če so tla na vašem vrtu težka, ilovnata, jim izboljšajte prepustnost z drenažo. Zelišča in dišavnice lahko posadimo na dvignjeno gredo ali v posode. Večina zelišč najbolje uspeva v rahlo kisli zemlji.

Zelišča pozimi

Večino zelišč in dišavnic pobiramo spomladi in poleti, če se potrudimo, pa lahko številna med njimi pobiramo sveža vse leto. Številna pozno poleti ali zgodaj jeseni posejana zelišča, na primer vrtna krebuljica (Anthriscus cerefolium), koriander (Coriandrum sativum) in kodrolistni peteršilj (Petroselinum crispum), rastejo neprekinjeno vso zimo, če jih pred mrazom presadimo v hladno gredo ali zunaj zavarujemo. Lepo uspevajo tudi v posodah na sončnih južnih okenskih policah. Zelnate trajnice, katerih nadzemni poganjki pozimi propadejo, na primer drobnjak (Allium), pehtran (Artemisia) in klasasto meto, lahko silimo za zimsko uporabo. Zgodaj jeseni izkopljemo rastline, jih razdelimo in posadimo v posode z mešanico komposta in ilovice. Na svetlem, toplem in pred prepihom varnem mestu bodo pognali mladi poganjki in vso zimo bomo lahko rezali sveže začimbe. Spomladi take rastline zavržemo ali pa jih presadimo na prosto. Če jih presadimo, jih vsaj eno sezono ne smemo obrezovati, da si opomorejo. Zimzelene dišavnice in zelišča, kot so na primer kraški šetraj, vrtna materina dušica in rožmarin, lahko nabiramo vse leto, pozimi pa čim manj, ker v tem obdobju rastline ne rastejo.

Ko se shladi, je treba nežna zelišča prenesti pod steklo ali jih kako drugače zavarovati pred mrazom. Spomladi jih porežemo in znova posadimo na prosto ali pa vzgojimo nove rastline iz potaknjencev. Odpornost številnih zelišč, na primer žajblja in sivke, se razlikuje od vrste do vrste in od sorte do sorte, zato moramo to preveriti že ob nakupu.

Pripravila: Marjeta Hrovatin