Na Hrvaškem so v zadnjih mesecih zabeležili izrazit porast števila primerov oslovskega kašlja, v Beogradu pa so zaradi širjenja bolezni konec decembra razglasili epidemijo. V Sloveniji takšnega porasta bolnikov z oslovskim kašljem po poročanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) še ni zaznati. Vseeno pa je treba vedeti, kaj je za oslovski kašelj značilno in koga najbolj ogroža. Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bakterijska okužba dihal, ki povzroča hude napade kašlja. Povzročiteljica je bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Oslovski kašelj se prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno prek okuženih predmetov.

Bolezen najbolj prizadene dojenčke do šestega meseca starosti

V začetku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu – pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj. Nato se začne kašelj postopoma stopnjevati. Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje, in med katerim bolnik težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri. Krčevit kašelj lahko povzroči bruhanje. Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, lahko bolezen poteka neznačilno, prisotni so lahko le dihalni premori brez kašlja. Možni zapleti so pljučnica, vročinski krči, možganske krvavitve in smrt. Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev. Pri cepljenih otrocih in odraslih je kašelj lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo. Na oslovski kašelj moramo pomisliti pri vsaki osebi z dolgotrajnim kašljem, ki je edini ali prevladujoč simptom bolezni.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo v letu 2023 pri nas potrjenih 94 primerov, nekoliko več so jih našteli v novembru in decembru. Najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja je vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. Cepljenje proti oslovskemu kašlju je pri nas vključeno v obvezni program cepljenja. Kljub obveznemu cepljenju otrok proti oslovskemu kašlju se ta bolezen v Sloveniji še vedno pojavlja, tudi v obliki izbruhov. V Sloveniji je pojavnost oslovskega kašlja glede na prijavljene primere največja pri dojenčkih in mladostnikih. Ker je klinična slika pri odraslih običajno neznačilna, bolezen večkrat ni prepoznana kot oslovski kašelj in tudi ni prijavljena, navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Najučinkovitejša zaščita je cepljenje

V Sloveniji se je cepljenje proti oslovskemu kašlju začelo leta 1959. Na ta način se je močno zmanjšalo obolevanje za to boleznijo, a so v pandemiji covida-19 zaznali upad precepljenosti za številna cepljenja predšolskih in šolskih otrok iz različnih vzrokov. Cepljenje proti oslovskemu kašlju zmanjšuje tveganje za okužbo in zmanjšuje resnost bolezni pri cepljenih posameznikih.

Vendar zaščita po cepljenju kot tudi po preboleli bolezni s časom upada. Zato je po opozorilu NIJZ-ja izjemnega pomena, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja, priporočljivo pa je tudi cepljenje enkrat v odrasli dobi. Ker so dojenčki do šestega meseca starosti še posebej ogroženi, priporočajo tudi cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju. Cepljenje nosečnic namreč povzroči nastanek protiteles, ki se prek posteljice prenesejo na otroka in ga zaščitijo pred najhujšimi oblikami oslovskega kašlja.

Na oslovski kašelj je torej treba posumiti pri vsaki osebi, ki kašlja 14 dni ali več in kašelj poteka bodisi v obliki napadov ali ga spremlja riganje ob vdihu ali bruhanje po kašlju. V tem primeru se posvetujte z osebnim zdravnikom, ki bo ukrepal dalje. V primeru suma na oslovski kašelj je potrebna laboratorijska potrditev in prijava epidemiološki službi. Potrditi je treba vsak sporadičen primer, v primeru izbruha pa vsaj en primer oslovskega kašlja.

Najbolj primerna metoda za potrditev akutne okužbe je potrditev bakterijske nukleinske kisline z metodo PCR, vzorec se odvzame z brisom nosno-žrelnega prostora. Preiskava je najbolj optimalna v prvih treh tednih po začetku simptomov/znakov bolezni. Oslovski kašelj zdravimo z antibiotikom,ki zmanjša intenzivnost bolezni, hkrati pa zmanjša možnost prenosa bakterije na druge. Pri zdravljenju je pomembno tudi zadostno uživanje tekočine za preprečitev dehidracije.

Svetuje: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine